Vrsta: spomladanski jeglič (Primula veris)

Kultivar: 

Opis: rumena, zdravilna

Cveti: mar/apr

Višina: 20 cm

Št. sadik na m2: 9-11

Pakiranje: 1 kom

Velikost lončka: 9 cm

Jegliči so zelo obsežen in raznolik rod, zato je posploševanje glede gojitvenih zahtev tu nemogoče. Spodaj so pisane lastnosti najpogosteje gojenih skupin oz. vrst.

Primula auricula

Avrikelj je naša zaščitena vrsta, ki lepo uspeva tudi v nižinah. Nad širokimi moknatimi sivozelenimi listi se na tankem steblu dvigajo sončno rumeni cvetovi z belo moknato sredico. V tleh ima ponavadi eno glavno korenino, ki se proti koncu razveji. Čeprav ga v gorah vidimo tudi na zelo sončnih rastiščih, moramo upoštevati, da v nižinah vlada druga klima, zato ga na polnem soncu in ob pomanjkanju vode kaj hitro ožge. V vrtu bo torej najlepše uspeval v polsenci ali svetli senci na zelo odcednih tleh.

Primula auricula križanci

Raznobarvni avriklji se v Evropi gojijo že vsaj od 16. stol. dalje. V enem izmed angleških vrtnarskih katalogov iz l. 1777 je navedeno kar preko 310 različnih sort. Izvor teh barvitih trajnic pa je zavit v meglico skrivnosti, danes se predvideva, da gre za križance med P. auricula in P. hirsuta. Take križance sicer imenujemo P. x pubescens, a ker izvor prvih ne moremo potrditi, jih obravnavamo posebej in čeprav je zapis Primula auricula 'SORTA' sporen, se ga zaradi lažje preglednosti v katalogih še vedno pogosto uporablja.
Ti avriklji so po morfologiji zelo podobni vrsti, a se od nje ločijo po povsem drugih barvah cvetov, ki so lahko tudi večbarvni ali celo vrstnati. Listi so lahko povsem zeleni, ali pa prekriti z različno debelim moknatim poprhom. Cvetijo spomladi, radi pa pocvitajo tudi jeseni.
Za vzgojo so različno zahtevni, kar je odvisno predvsem od sorte. Večinoma je dovolj, če jim zagotovimo zelo odceden in hranljiv substrat s primešanim kremenčevim ali drugim peskom. Niso občutljivi na nizke temperature, pač pa na zimsko mokroto. Mnoge je lažje gojiti v glinenih cvetličnih loncih, kar je pravzaprav tradicionalen način vzgoje teh avrikljev. Pri takem načinu gojenja jih je potrebno redno vsako leto presajati.

Primula capitata

Kratkoživeča trajnica, včasih celo dvoletnica, ki na srečo rada tvori mnogo stranskih rozet, ki zagotovijo cvetenje tudi v nadaljnjih letih. Vrsta je barvno precej variabilna, a večinoma so stranski cvetovi diskastega socvetja temno vijolični, sredinski oz. zgornji pa so zakrneli in bogato prekriti z belkastim poprhom, kar s temnimi cvetovi ustvarja zelo kontrasten videz. Moknat prevleko imajo tudi stebla in še posebej spodnja stran listov.
Gojimo ga na zelo odcednih, vedno vlažnih in humoznih tleh v polsenci ali svetli senci. Tolerira sončno rastišče, če ima na voljo konstantno vlažna tla.

Primula denticulata

Za obloglavi jeglič so značilna socvetja, ki so kompaktna in bolj ali manj kroglasto oblikovana. Barva cvetov je nežno sivkino vijolična, vijolična, roza, rubinasta in bela. Stebla so lahko precej debela in večinoma rahlo prekrita z moknatim poprhom.
Najlepše uspeva na odcednih, humoznih in stalno vlažnih tleh. Zelo dobro tolerira tudi težka, zbita tla.

Primula florindae

Himalajski jeglič je dolgoživeč in največji v svojem rodu in v zelo ugodnih razmerah lahko doseže tudi 100 cm. Na vitke steblu se razvije skupina (do 80) pastelno rumenih cvetov, ki so zunaj prekriti z moknatim poprhom, enako veja tudi za steblo. Gojimo jih v vlažnih, humoznih tleh, najbolje ob vodnih motivih v polsenci. Celodnevno sonce tolerira, če ima ves čas na voljo dovolj vlage. V ugodnih razmerah se lahko tudi sam zaseje.

Primula japonica

Iznad svetlo zelenih listov požene steblo s tremi do šestimi vretenci s temno rožnatimi, svetlo rožnatimi, skoraj rdečimi ali belimi cvetovi. So dolgožive trajnice.
Japonski jegliči so lahki za vzgojo, posadimo jih v vlažna, s hranili dobro založena tla. Rastišče naj bo vsaj del dneva zasenčeno, še posebno poleti.

Primula x pubescens

Vrtni avriklji so nastali z naravnim križanjem vrst P. auricula in P. hirsuta. Zimzeleni listi so večinoma brez vidnejšega poprha. Cvetovi so v raznoraznih barvah in imajo večjo belo ali rumenkasto moknato sredico.
Gojimo jih na soncu ali v polsenci na odcednih tleh. Lahko so zelo dolgožive trajnice, še posebej če rastejo v bolj hladnih razmerah. Primerne so za skalne vrtove, v ospredju cvetličnih gredic ali na grobovih.

Primula rosea

Rožnati jeglič pri tleh tvori rozete gladkih listov, zelo zgodaj spomladi pa še pred listi požene steblo z neonsko roza obarvanimi cvetovi z drobno rumeno sredico. Najbolje ga je gojiti v zelo vlažnih tleh, najraje ima periodična zasičenja z vodo, zato mu ustrezajo rastišča ob vodotokih, kjer gladina narašča in pada. Ne mara le zimske poplave. Drugače pa povsem dobro raste tudi v normalni in stalno vlažni vrtni zemlji v polsenci.

Primula veris

Listi spomladanskega jegliča so prekriti z drobnimi, kratkimi dlačicami, kar jim daje malce sivkastega videza. Na steblih se razvijejo socvetja z do 20 sončno rumenimi cvetovi. Obstajajo tudi sorte z oranžnimi in rdečimi cvetovi. Glede tal ni pretirano izbirčen, pomembno je le odcednost in konstantna vlažnost. Zdravilna rastlina.

Ocena

Izdelek še nima ocene. Bi želeli oddati svojo?

Oddajte oceno za “Primula veris”

*