Vsebino te spletne enciklopedije se lahko razmnožuje, shranjuje in razširja le v nekomercialne namene, pri čemer se mora vidno navesti vir, podatki pa morajo ostati nespremenjeni. Za vsakršno drugačno rabo je potreben dogovor z avtorjem po elektronski pošti: info@trajnice-carniola.com

 

Bergenia sp., bergenija

Bergenija je azijska trajnica, ki v domovini raste po traviščih in vlažnih kamniščih ter gozdovih. V kultivaciji je že zelo dolgo in tudi v Sloveniji velja za zelo staro vrtno rastlino. Veliko so jo sadili v najbolj senčne predele, kjer sicer preživi, a še zdaleč ne more pokazati vseh svojih odličnosti. Ravno zaradi tega je neupravičeno pri marsikom dobila slab prizvok neugledne rastline. Na bolj sončnih rastiščih tvori goste gruče velikih bleščečih vednozelenih listov med katerimi se že marca dvignejo stebla z rožnatimi cvetovi. Če torej tej verjetno najbolj trpežni trajnici namenimo samo malo več kot le najslabše, veliko pripomore k dobremu izgledu zasaditev in celotnega vrta.

Debele rizome spomladi ali jeseni razsadimo na 3-5 let, da bo rastlina ostala lepa, hkrati pa to početje lahko izkoristimo tudi za pridobivanje novih rastlin. Razmnožujemo lahko tudi s setvijo.

Bergenia  ‘Rotblum’, bergenija

30 cm  cveti: 4-5  m2: 7  sonce, polsenca, senca

Ta nemška selekcija ima temno rožnate cvetove ter bleščeče liste, ki pozimi lepo pordijo. Odlična pokrovna rastlina tudi za bolj težavna mesta.

Bletilla sp., bletila

Bletile so talne orhideje iz Kitajske, Japonske in Koreje. Podzemna stebla tvorijo psevdobulbom podobne gomoljčke, ki poženejo 3-4 dolge liste ter steblo z do 12 cvetovi.

Bletilla striata, črtasta bletila

Sinonimi: B. hyacinthina.

30 cm  cveti: 5-7   m2: 6-9   polsenca, zelo svetla senca

Cvetovi te orhideje so temno rožnati in v premeru dosežejo 2,5 cm. Izvira iz Kitajske in Japonske, ime pa se nanaša na črtasto ustno cveta. Gojimo jo v zelo odcednih humoznih tleh v polsenci. Nevarna je zimska mokrota, zato je priporočljivo rastišče dodatno obogatiti s peskom ali pa nivo nekoliko dvignemo, da bo voda res hitro odtekala.

V zgodovini so to rastlino gojili v medicinske namene, v Vietnamu so podzemne dele uporabljali za zdravljenje tuberkuloze.

Brunnera sp., kavkaška potočnica, kavkaška spominčica

3 vrste te spominčici podobne rastline (vsaj po cvetju), rastejo v V. Evropi in SZ. Aziji. Cenjene so predvsem zaradi lepih listov, ki popolnoma prekrijejo tla, poleg tega pa spomladi poženejo še drobne, nebesno modre cvetove.  Odlične so kot pokrovne rastline za polsenčna mesta, kjer jim moramo zagotoviti humozna, odcedna in stalno vlažna tla. Dobro sicer uspevajo tudi na soncu in tudi na občasno bolj suhih legah, a jim poletna pripeka poškoduje liste. Že ime namiguje, da se odlično počutijo na bregovih vodotokov.

Najlažje jih razmnožimo z deljenjem spomladi.

Brunnera macrophylla ‘Silver Wings’, velelistna kavkaška potočnica

40 cm  cveti: 4-5    m2: 7   polsenca, svetla senca

Prevod sortnega imena pomeni srebrna krila, kar se nanaša na množico sivih pegic na srčasto oblikovanih listih. Dekorativen sivkast izgled je več kot dobrodošel za barvno popestritev pod redkimi krošnjami dreves in grmov. Cvetovi spominjajo na spominčico in so sveto modri.

Sorta je nastala kot mutacija Brunnera ‘Langtrees’ v Naylor Creek Gardens. Za razliko od starševske sorte je ta mnogo bolj odporna na sončni ožig.

Campanula sp., zvončnica, zvončica

Rod zvončic zajema približno 300 vrst enoletnic, dvoletnic in trajnic s severne poloble. Največja koncentracija vrst je v J. Evropi in Turčiji. Ta raznolika skupina rastlin naseljuje zelo različne habitate, zato se je potrebno za vsako vrsto posebej pozanimati, kaj ji ustreza. Mnoge so zelo lahke za vzgojo, zato so del evropskih vrtov že stoletja. Cvetovi so večinoma zvončasti, cevasti ali zvezdasti.

Nizke vrste so odlične za skalnjake, grobove, škarpnike, gredične robove … Višje vrste pa so krasna sestavna raznoraznih kombinacij v cvetličnih gredah ali naravnih zasaditvah. Pri slednjih pa ne smemo pozabiti tudi na uporabnost za rezano cvetje.

Campanula carpatica f. alba ‘Weisse Clips’, karpatska zvončica

Sinonimi: Campanula carpatica ‘White Clips’.

20-25 cm  cveti: 6-7   m2: 13  sonce, polsenca

Zvončica z belimi zvončastimi cvetovi za normalna vrtna tla in sončno mesto v skalnjaku, na grobu ali v gredici. Ta sorta je kompaktnejše rasti, kot izvorna bela oblika. Osnovna vrsta izvira iz Karpatov.

 

Campanula carpatica ‘Pearl Light Blue’, karpatska zvončica

20 cm  cveti: 6-7   m2: 13  sonce, polsenca

Kot vse ostale iz Pearl serije je tudi ta sorta kompaktne rasti ter zacveti teden do dva prej, kot običajna karpatska znočnica. Ta sorta na kratkih steblih nosi čudovite svetlo modrovijolične cvetove.

Campanula cochleariifolia, trebušasta zvončica

Sinonimi: C. bellardii, C. pussila; C. pumilla.

10 cm  cveti: 6-8  m2: 20-25  sonce, polsenca

Poleg karpatske je trebušasta verjetno najbolj priljubljena zvončica med vrtnarji. Iz  podzemnih stebelc se razvijejo drobne bleščeče se listne rozete. Na tak način se širi in ustvarja lepe skupine cvetočih stebelc. Cvetovi so svetlo modrovijolični. Dobro uspeva na sončnih rastiščih in na odcednih tleh.

Vrsta izvira iz evropskih gorovij.

Campanula cochleariifolia ‘Alba’, trebušasta zvončica

Sinonimi: C. bellardii ‘Alba’, C. pussila ‘Alba’, C. pumilla ‘Alba’.

10 cm  cveti: 6-8  m2: 20-25  sonce, polsenca

Enaka kot predhodna, le da ima bele cvetove.

Campanula glomerata var. dahurica, klobčasta zvončica

Sinonimi: C. glomerata ‘Dahurica’.

50 cm  cveti: 6-8    m2: 10  sonce, polsenca

Na vrhu stebel tvori kopico zvonastih, temno vijoličnih sedečih cvetov. Stebla po cvetenju porežemo, saj rastlino tako spodbudimo k ponovnemu cvetenju. Odlična za rezano cvetje.

Campanula lactiflora ‘Loddon Anna’, mlečnocvetna zvončica

90 cm  cveti: 6-8    m2: 5   sonce, polsenca

Ta pokončna trajnica se ponaša z množico pastelno roza cvetov. Razen med drugimi stabilnimi trajnicami ali grmičevjem potrebuje oporo. Razmnožujemo z deljenjem od marca do aprila. Najbolje uspeva na soncu v s hranili dobro založenimi in zmerno vlažnih tleh. Precej dobro tolerira tudi nekoliko bolj zbita glinena tla.

Nagrajena z AGM pri RHS.

Campanula persicifolia ‘Alba’, breskovolistna zvončica

80 cm  cveti: 6-7   m2: 7-9  sonce, polsenca, zelo svetla senca
Breskovolistna zvončica raste po svetlih gozdovih in obronkih le-teh v Evropi. Na vitkih steblih razvije široke zvončaste cvetove v snežno beli barvi. Odlična za rezano cvetje, kmečke vrtove, gredice in naravne vrtove.

Campanula persicifolia ‘Grandiflora’, breskovolistna zvončica

80 cm  cveti: 6-7   m2: 7-9  sonce, polsenca, zelo svetla senca

Ta zvončica ima za razliko od osnovne vrste mnogo večje sivkino vijolične cvetove.

Campanula poscharskyana, Poscharskyeva zvončica

15 cm  cveti: 6-9 m2: 10   sonce, polsenca

Poscharskyeva zvončica raste po kamnitih rastiščih Srbije, Črne gore, Makedonije in Hrvaške. V vrtovih se je (uradno) začela gojiti po letu 1933, ko jo je v Anglijo prinesel Walter Ingwersen. Iz globoke korenine, ki rastlini omogoča preživetje v pustih in suhih rastiščih, izraščajo svetlo zelene listne rozete, ki tvorijo pravo preprogo. Številni zvezdasti cvetovi (v premeru do 1,5 cm) v sivkino vijolični barvi lahko skoraj popolnoma prekrijejo liste. Rastlina je v boljših pogojih blage invazivne narave, lahko pa to lastnost obrnemo sebi v prid in jo posadimo v suhozid ali s kamnom tlakovane poti, kjer bo zapolnila prav vse špranje.

Razmnožujemo z delčki korenin, ki se v poletnem času zlahka ukoreninijo.

Nagrajena z AGM pri RHS

Campanula poscharskyana ‘Nana Alba’, Poscharskyeva zvončica

10 cm  cveti: 6-9 m2: 10   sonce, polsenca

Cvetovi te sorte spominjajo na led, saj niso čisto beli. Sama rastlina pa je kompaktna in nižja od večine preostalih sort.

Centaurea sp., glavinec

Rod glavincev obsega okoli 450 vrst enoletnic, dvoletnic, trajnic in polgrmov. Večina jih uspeva v Evropi  ter Sredozemlju na sončnih rastiščih.

Centaurea montana, gorski glavinec

50 cm  cveti: 5-7  m2: 9   sonce, polsenca

V naravi raste v Evropi po traviščih in svetlih gozdovih montanskega ter subalpinskega pasu. Listi so večinoma celorobi, kar ga razlikuje od ostalih glavincev, ki rastejo v naravni soseščini. Na dlakavih steblih ima do 5 cm velika socvetja v kombinaciji ciklamno rozavijolične in modrovijolične.

V vrtu najbolje uspeva na sončnih rastiščih, tolerira pa tudi nekaj svetle sence. Za tla ni zahteven. Ko  ga presajamo, je potrebno to storiti zelo pazljivo, saj iz ostankov korenin rade poženejo nove rastline. Razmnožimo ga lahko torej s koreninskimi potaknjenci ali pa s setvijo.

Centranthus sp., rdeča špajka

Špajke v divjini uspevajo v Sredozemlju, SZ. Afriki ter JZ. Aziji. Na pokončnih, razraslih poganjkih se razvije množica zelo drobnih rožnatih ali belih cvetov. V vrtovih se goji skoraj izključno navadno rdečo špajko C. ruber. Slednja je zelo trpežna trajnica pri kateri z odstranjevanjem odcvetelih socvetij z lahkoto dosežemo bogato pocvitanje.

Razmnožujemo jih s setvijo spomladi, se pa rade tudi same bogato zasejejo in v bolj milih klimatskih razmerah lahko postanejo pravi plevel.

Centranthus ruber ‘Alba’,  navadna rdeča špajka

70 cm  cveti: 6-9  m2: 7  sonce, polsenca

Ta sorta navadne rdeče špajke ni prav nič rdeča, pač je popolnoma bela. Posadimo jo lahko v gredico, odlično pa je prilagojena tudi na zelo pusta, suha, kamnita rastišča, marsikje jo lahko vidimo, kako vztrajno cveti sredi kamnitega zidu ali pa celo na strehi kakšne zapuščene hiše.

Centranthus ruber ‘Coccineus’, navadna rdeča špajka

70 cm  cveti: 6-9  m2: 7  sonce, polsenca

Ta sorta je mnogo bolj intenzivnega rdežerožnatega odtenka kot vrsta.

Ceratostigma sp., kitajska plavica

Ceratostigma plumbaginoides, svinčena kitajska plavica

Sinonimi: Plumbago larpentiae.

20 cm  cveti: 8-10   m2: 9-12  sonce, polsenca, svetla senca

Drobna rdeča stebelca v spodnjem delu nekoliko olesenijo, na njih pa zrastejo svetlo zeleni listi in modri cvetovi. Jeseni se listi odenejo v rdečkaste odtenke, kar ustvarja čudovito kombinacijo z modrikastimi cvetovi. Rastlina prihaja iz Z. Kitajske.

Gojimo jo v zmerno vlažni in propustni zemlji.  V zbitih tleh zasičenih z vodo pozimi propade. Poleti jo lahko razmnožimo s potaknjenci.

Chrysanthemum sp., krizantema, vrtna marjeta

Chrysanthemum  coccineum

→ glej Tanacetum coccineum

Chrysanthemum leucanthemum ‘Maikönigin’

→ glej Leucanthemum vulgare ‘Maikönigin’

Chrysanthemum nipponicum

→ glej Nipponanthemum nipponicum

Chrysanthemum ‘Mary Stoker’, krizantema

60-70 cm  cveti: 8-10  m2: 7   sonce, polsenca

Ta krizantema ima ivanjščicam podobna socvetja v čudoviti marelični barvi. Listi so sivkasto zeleni. Odlična je za rezano cvetje. Sadimo jo na propustna tla na sončni legi. Krasno se poda k jesenskim travam in hermelikam.

Clematis sp., srobot

Vrst srobotov je preko 200, sort pa še mnogo več, a le manjši del je takih, ki so obravnavane kot trajnice (tu so opisani le slednji). Ti imajo cvetove na toletnih poganjkih od sredine poletja do jeseni. Sadimo jih v mešane gredice s trajnicami na polno sonce. Tla naj bodo zmerno vlažna, rahla in odcedna.

Clematis recta ‘Velvet Night’, pokončni srobot

120 cm  cveti: 6-8  m2: 3   sonce, polsenca

Že ime pove, da so poganjki pokončni in zaradi precejšnje višine potrebujejo oporo. Priporočljivo jih je saditi med druge višje rastline ali pa jim spletemo oporo iz vej ali drugega materiala. Sorta je nastala kot mutacija C. recta ‘Purpurea’. Mladi listi so temno vijolični in taki ostanejo mnogo dlje kot pri starševski sorti. Cvetovi so drobni, beli in lepo dišijo, sledijo jim pa dekorativne semenske “lučke”.

Convalaria sp., šmarica

Obstajale naj bi le tri vrste, ki imajo dva suličasta lista ter dehteče zvončaste cvetove. Rastline se hitro širijo s podzemnimi stebli in tvorijo cele kolonije.  Odlične so za gozdne vrtove, kot pokrovne rastline ali divje oz. naravne vrtove. Tla naj bodo stalno vlažna, humozna, odcedna, najboljša lega pa je polsenčna.

Najlažje jih razmnožimo z deljenjem podzemnih stebel jeseni.

Convalaria majalis, šmarnica

15-20 cm  cveti: 5    m2: 12-15  polsenca, svetla senca, sonce

Šmarnice so gozdne rastline Evrope in Azije, omejena populacja (Convallaria majalis var. montana) pa naj bi rasla na vzhodu ZDA, a za slednjo obstajajo dvomi, da je resnično domorodna. Na steblih se razvije 5-15 belih cvetov, ki lepo dišijo. Jeseni lahko občudujemo čudovite semenske jagode v živo oranžni barvi. Do slednjega pride le, če imamo skupaj posajenih več različnih šmarnic (kolonja enega samega primerka zaradi samosterilnosti namreč ne bo obrodila semena).

Celotna rastlina je zelo strupena.

Cvetlico, ki jo je tekom zgodovine vedno spremljala bogata simbolika, so v vrtovih gojili že pred mnogimi stoletji. Po nekaterih legendah naj bi cvetje šmarnic predstavljalo Evine solze, ki jih je potočila ob odhodu iz raja. Druga razlaga pravi, da so šmarnice zrasle iz Marijinih solz ob Jezusovem križanju.

Šmarnica je nacionalna cvetlica Finske.

Coreopsis sp., lepe očke

Od 80 do 100 vrst lepih očk raste po prerijah in gozdovih severne in osrednje S. Amerika ter Mehike. Skupna so jim rumena socvetja, prija pa jim sončno mesto na vrtni gredici.

Razmnožujemo jih s setvijo sredi pomladi, z delitvijo ali s poletnimi potaknjenci.

Coreopsis grandiflora ‘Early Sunrise’, velikocvetne lepe očke

40 cm  cveti: 6-8    m2: 7   sonce

Sorta z vrstnatimi temno rumenimi cvetovi z oranžno sredico, ki jo mnogokrat gojijo kot enoletnico. Rastlina tvori lep grmiček poganjkov, ki je nižji od večine drugih sort in neumorno cveti več mesecev. Za uspešno večletno gojenje ji moramo priskrbeti zelo odcedna tla na soncu.

Sorta nagrajena pri All-America selections in z AGM pri RHS.

Coreopsis verticillata ‘Moonbeam’, vretenčaste lepe očke

40 cm  cveti: 6-9    m2: 10  sonce, polsenca

Vretenčaste lepe očke izgledajo zelo gracilno, saj so zelo tanka, razvejana in gladka stebla na redko poraščena z majhnimi, ozkimi listi. Cvetovi oz. socvetja te sorte so svetlo limonasto rumena. Habitus je še nekoliko bolj odprt kot pri drugih sortah. Glede zemlje zelo nezahtevna rastlina. Razrašča se s podzemnimi stebli.

Z AGM nagrajena sorta pri RHS.

Coreopsis verticillata ‘Zagreb’; vretenčaste lepe očke

30 cm  cveti: 6-9    m2: 12-15  sonce, polsenca

Sorta ‘Zagreb’ je nižja, nekoliko bolj zbite rasti in se počasneje razrašča kot ‘Moonbeam’. Socvetja so živo rumene barve, rastlina pa velja za zelo odporno na sušo.

Leta 2001 z AGM nagrajena sorta pri RHS.

Corydalis sp., petelinček

Okoli 300 vrst enoletnic, dvoletnic in trajnic uspeva na severni polobli v zelo raznolikih okoljih. Zaradi slednjega se moramo za vsako vrsto posebej pozanimati glede gojitvenih zahtev.

Ker je delitev mnogih vrst problematična ali celo nemogoča, se je večinoma bolje poslužiti setve. Semena moramo posejati čim prej, ko dozorijo, saj hitro izgubijo na kaljivosti.

Corydalis  ‘Berry Exciting’; petelinček

20-35 cm  cveti: 6-9    m2: 12-15  polsenca

Tvori grmičke rumenih do rumenozelenih listov, ki obdržijo barvo preko celega poletja.  Cvetovi so v variabilni vijolični barvi in se v hladnejših poletjih razvijajo vse do jeseni. Če rastlina preneha cveteti že do začetka ali sredine poletja, jo nekoliko porežemo in kaj rada ponovno zacveti. Rastišče mora biti odcedno, konstantno vlažno in humozno. Najbolje uspeva v svetli senci.

Sorta je mutant C. ‘Blackberry Wine’, žlahtnitelj je Harini Korlipara in je bila introducirana l. 2006.

 Foto: Terra Nova Nurseries

Corydalis flexuosa  ‘Purple Leaf’, ukrivljeni ali modri petelinček

20 cm  cveti: 4-5    m2: 11   polsenca, svetla senca

Intenzivno modro obarvana socvetja izgledajo skoraj umetna. Listi so malce obarvani z drobnimi rdečkastimi pegami, močno deljeni in se lepo podajo k večjim celorobim (hoste, bergenije…). Potrebuje globoka, humozna tla, ki se ne izsušujejo. Počasi se razrašča s podzemnimi stebli in tvori majhne kolonije. Če so poletja zelo suha, lahko preide v dobo mirovanja in ponovno požene jeseni ali naslednjo pomlad.


Foto: Terran Nova Nurseries

Cotula sp., kotula

Približno 55 vrst pritlehnih ali plazečih se enoletnici in trajnic najdemo predvsem na vlažnih rastiščih S., J. in V. Afrike, Avstralije, Mehike in J. Amerike. Gojimo jih predvsem zaradi zanimivih socvetij. Potrebujejo sončno rastišče.

Cotula squalida

→ glej Leptinella squalida

Crocosmia sp., krokozmija

Sinonimi: Montbretia.

Na traviščih J. Afrike uspeva 7 vrst krokozmij. Listi so pokončni, suličasti, zeleni ali rjavozeleni. Gojimo jih zaradi cvetov v ognjenih barvah: rdeča, oranžna, rumena. V tleh imajo gomolj. Najlepše pridejo do izraza v skupinah, zaradi opazne in močne strukture prispevajo k pestrosti zasaditev tudi, ko ne cvetijo. Odlične so za rezano cvetje.

Gojimo jih na čim bolj sončnem mestu na dobro odcednih tleh. V krajih z ostrejšim podnebjem poskrbimo za dodatno drenažo s peskom in debelo zimsko zastirko.

Razmnožujemo lahko s setvijo ali z razsajanjem skupin gomoljev tik preden pričnejo z rastjo.

Crocosmia x crocosmiiflora, krokozmija

To so križanci C. aurea x C. pottsii. Gre za robustne in variabilne rastline, ki so v   milejših klimah lahko celo pogojno invazivne. V primerjavi z večino drugih so sorte iz te skupine križancev popolnoma prezimno trdne.

Crocosmia x crocosmiiflora ‘George Davidson’, krokozmija

75 cm  cveti: 8-9  m2: 10-11   sonce, polsenca

V Britaniji rojen George Davidson, po komer je sorta poimenovana, je znan po raziskovalnem delu, ki ga je opravljal na pacifiški obali ZDA okoli l. 1800. Sorta je ena bolšjih med rumenimi. Cvetovi so številni in rumeni z malce oranžnega pridiha.

Crocosmia ‘Lucifer’, krokozmija

90 cm  cveti: 7-9  m2: 7   sonce, polsenca

Robustna sorta s horizontalnimi socvetji polnimi do 5 cm dolgih paradižnikovo rdečih cvetov. Čeprav v literaturi zasledimo, da ni povsem prezimno trdna, se je v mnogih vrtovih po Sloveniji dobro obnesla in tudi v bolj zbitih in precej vlažnih tleh preživela že veliko zim. Vseeno se ji potrudimo zagotoviti dobro odcedna tla.

Sorta naj bi bila križanec C. masoniorum x C. paniculata, introducirana je bila l. 1966, žlahtnitelj je A. Bloom. Nagrajena z AGM pri RHS.