Vsebino te spletne enciklopedije se lahko razmnožuje, shranjuje in razširja le v nekomercialne namene, pri čemer se mora vidno navesti vir, podatki pa morajo ostati nespremenjeni. Za vsakršno drugačno rabo je potreben dogovor z avtorjem po elektronski pošti: info@trajnice-carniola.com

 

Dactylorhiza sp., kukavica

Dactylorhiza praetermissa, prezrta kukavica

30-70 cm  cveti: 5-7  m2: 9-12  sonce, polsenca

Prezrta kukavica raste predvsem v južnem delu Anglije, v Franciji, Belgiji, Nizozemski, Danski in SZ. Nemčiji. Odrasla rastlina lahko na enem steblu razvije do 100 rožnatih cvetov. Glede tal ni izbirčna, raste tako na z vodo zasičeni kot tudi na bolj suhi in odcedni podlagi. Ne mara le izredno suhih, kamnitih ali peščenih tal.

Delphinium sp., ostrožnik

250 vrst ostrožnikov raste skoraj po celem svetu. Gojimo jih zaradi bahavih, pokončnih socvetij. Vrtnarji so vzgojili nepregledno število križancev, ki jih zaradi lažje obravnave delimo v tri skupine:

  1. Belladonna ostrožniki: pokončne, razvejane trajnice s socvetji bolj zračnega videza, cvetovi so enojni in se pojavljajo od zgodnjega do poznega poletja, višina rastlin se giba od 100 do 120 cm,
  2. Elatum ostrožniki: gručaste trajnice, ki cvetijo poleti in še enkrat jeseni, če jih porežemo skoraj do tal, cvetov je mnogo in so enojni, delno vrstnati ali vrstnati, enostavni so sestavljen iz 5 zunanjih in 8 notranjih (oko) venčnih listov, vsako glavno steblo ima tudi stranske, ki zacvetijo malce kasneje in z manjšimi cvetovi, samo socvetje je precej zbito in ozko, v vrtovih najpogosteje gojimo križance iz te skupine,
  3. Pacifiški križanci so podobni tistim iz skupine Elatum, le da se jih goji kot enoletnice ali dvoletnice, kratkoživi cvetovi so ogromni, do 7cm v premeru, delno vrstnati, odprejo se v začetku ali sredi poletja, visoki so okoli 1,7 m.

Vsem križancem je skupno, da so slabo razrasle (le nekaj »vrhov«) trajnice, ki potrebujejo zelo dobra tla, dognojevanje, zalivanje in mnogokrat tudi oporo. Poleg bahavih sodobnih in manj sodobnih sort pa se predvsem v tujini vedno več goji tudi osnovne vrste izmed katerih je mnogo tudi nizkih in so primerne za bolj pusta rastišča, kakršna so sončni skalnjaki.

Delphinium  ‘Dark Blue White Bee’ (Magic Fountain serija), ostrožnik

90-100 cm  cveti: 6-7   m2: 4  sonce

Temno vijoličnomodri cvetovi z belim očesom. Večinoma ne potrebuje opore.

Delphinium  ‘Light Blue White Bee’ (Magic Fountain serija), ostrožnik

90-100 cm  cveti: 6-7   m2: 4  sonce

Sivkino vijolični cvetovi z belim očesom. Večinoma ne potrebuje opore.

Delphinium Astolat skupina, ostrožnik

Sinonimi: Delphinium ‘Astolat’.

180 cm  cveti: 6-7   m2: 3-4  sonce

Cvetovi v rožnatih odtenkih z drobnim belim očesom.

Pri tem ostrožniku gre za skupino podobnih si rastlin, saj gre za sejance, ki si genetsko niso povsem enaki in ne moremo govoriti o sorti, zato je zapis ‘Astolat’, ki ga srečamo v številnih katalogih nepravilen.

Delphinium Galahad skupina; ostrožnik

Sinonimi: Delphinium ‘Galahad’.

180 cm  cveti: 6-7   m2: 3-4  sonce

Cvetovi so snežno beli.

Pri tem ostrožniku gre za skupino podobnih si rastlin, saj gre za sejance, ki si genetsko niso povsem enaki in ne moremo govoriti o sorti, zato je zapis ‘Galahad’, ki ga srečamo v številnih katalogih nepravilen

Dendranthema sp., krizantema

Dendranthema

→ gelj Chrysanthemum

Dianthus sp., nageljček, klinček

V naravi raste preko 300 vrst nageljčkov, vrtnarji pa so vzgojili na tisoče sort, ki jih danes gojimo za rezano cvetje, kot lončnice ter za zasajanje vrtov. Poleg čudovitega cvetja mnogi zelo lepo dišijo, velikokrat pa imajo ozke liste tudi lepo sivkasto do modrosivo obarvane, kar jim le še povečuje okrasno vrednost.

Večina vrtnih nageljčkov najbolje uspeva na zelo sončnih rastiščih z odcednimi tlemi. Pri nas  sta bila že od nekdaj zelo priljubljena binkoštni ter turški ali brkati nageljček, ki se izredno lepo podata v podeželske vrtove. Obstaja pa tudi ogromno število zelo nizkih vrst in sort, ki se dobro počutijo v skalnem vrtu.

Dianthus deltoides, deltasti nageljček

Plazeča se stebla polna drobnih temno zelenih listkov tvorijo gosto vednozeleno preprogo. Cvetovi so enojni in imajo v premeru do 2 cm. So močne ciklamno roza, rdeče, nežno roza ali bele barve, pogosto s temnejšim očesom. Uporabljamo jih kot  pokrovne rastline, za skalne vrtove, škarpnike, grobove, robove poti in gredic …

Sadimo v normalna, odcedna vrtna tla, prenesejo pa tudi bolj pusta rastišča. Če nočemo, da bi se blazina preveč razrasla, jo enostavno poljubno porežemo.

Izvira iz Evrppe in Azije. Zlahka ga razmnožimo s setvijo, delitvijo ali poletnimi potaknjenci.

Dianthus deltoides ‘Albus’, deltasti nageljček

15 cm, listi do 5 cm  cveti: 6-8   m2: 9-15  sonce, polsenca

Snežno beli cvetovi.

Dianthus deltoides ‘Arctic Fire’, deltasti nageljček

15 cm, listi do 5 cm  cveti: 6-8   m2: 9-15  sonce, polsenca

Zelo atraktivni snežno beli cvetovi z vijoličnorožnatim obročem , ki se akvarelno preliva v belo proti sredici.

Dianthus deltoides ‘Brilliant’, deltasti nageljček

15 cm, listi do 5 cm  cveti: 6-8   m2: 9-15  sonce, polsenca

Cvetovi so intenzivne rdečeroza barve.

Dianthus grationapolitanus ‘Grandiflorus’, binkoštni nageljček

Sinonimi: D caesisus.

20 cm cveti: 5-6   m2: 9-12  sonce, polsenca

Nad gostimi blazinami modrozelenih listov se odpirajo rožnati cvetovi z narezanim robom. Je eden bolj dišečih nageljčkov, kar jih gojimo po vrtovih.

Dianthus ‘Albus Plenus’ (skupina Plumarius); peresasti nageljček

15 cm  cveti: 6-7   m2:12-15  sonce, polsenca

Dišeči cvetovi so vrstnati, snežno beli in močno dišijo.

Dianthus plumarius flore pleno Roseus’, peresasti nageljček

20 cm  cveti: 6-7   m2:12-15  sonce, polsenca

Cvetovi so vrstnati, dišeči in rožnate barve.

Dianthus plumarius Nanus ‘Sweetness’, peresasti nageljček

20 cm  cveti: 5-10  m2:10-12

Rast je kompaktna, listi so modrosivi, cvetovi v večih barvah od bledo rožnate do močnejših rdečerožnatih odtenkov s temnejšim očesom. Lepo dišijo.

Dicentra sp., srčki

Približno 20 vrst predvsem gozdnih rastlin raste v S. Ameriki in Aziji. V vrtu jih gojimo v odcednih tleh, kjer so tla bolj ali manj konstantno vlažna.  Najbolj jim prija polsenca. Predvsem nižje vrste in sorte je precej lahko razmnožiti z deljenjem, pri D. spectabilis pa lahko pozimi pripravimo koreninske potaknjence.

Lepe srčke gojimo v gredici, še posebej lepo se podajo v podeželske vrtove, nižje vrste in sorte pa so primerne za senčne skalnjake ali druge zasaditve v polsenčnih delih vrtov.

Dicentra spectabilis (Lamprocapnos), lepi srčki

60 cm  cveti: 5-6   m2: 4-5   polsenca, sonce, svetla senca

Lepe srčke D. spectabilis v slovenskih vrtovih gojimo že zelo dolgo, saj so jih v Evropo prinesli že v začetku 19. stoletja. Rastlino so l. 1810 prvič prinesli v Anglijo, a je propadla še preden se je širše uveljavila. L. 1846 je RHS poslal na Kitajsko ekspedicijo in tako je z otoka Chusan ta rastlina ponovno romala v Evropo.

Iz grmičaste trajnice z mesnatimi koreninami in svetlo zelenimi listi poženejo usločena stebla s srčkom podobnimi cvetovi v kombinaciji roza in bele barve. Ta rastlina tolerira sonce, če ima na voljo nekoliko več talne vlage. V zelo toplih in bolj suhih poletjih, mnogokrat preide v dormantno fazo in zgornji del popolnoma odmre. Vrsta velja za zelo dolgoživo in brez problemov raste na enem mestu leta in leta. Odlična za rezano cvetje.

Izvira iz Sibirije, S. Kitajske ter Koreje.

Dicentra spectabilis (Lamprocapnos) ‘Alba’, lepi srčki

50 cm  cveti: 5-6   m2: 4-5   polsenca, sonce, svetla senca

Ta sorta se od zgoraj opisane vrste razlikuje v barvi cvetov, ki so snežno beli in rasti, ki je pri tej nekoliko šibkejša.

Digitalis sp., naprstec

V naravi obstaja približno 22 vrst dvoletnic in kratkoživečih trajnic. Najdemo jih v Evropi, SZ Afriki in osrednji Aziji. Rastejo vse od svetlih gozdov pa do gorskih travišč in kamnitih pobočjih. Pri tleh tvorijo listno rozeto iz katere požene visoko steblo obdano s številnimi cevastimi cvetovi, ki spominjajo na prst, na kar se nanaša tudi latinsko ime (digitus = prst).

Te priljubljene okrasne rastline gojimo v konstantno vlažnih, odcednih, najbolje humoznih tleh. Odlično uspevajo v polsenci ali sveti senci, dobro pa se počutijo tudi na sončnih gredicah med drugimi rastlinjem. Kratkoživost rastlin, večina jih po cvetenju odmre, je uravnotežena z množico spontanih sejancev, ki zagotavljajo cvetenje v naslednjih letih.

Digitalis purpurea, škrlatni naprstec

120-180 cm  cveti: 5-7  m2: 7  sonce, polsenca, svetla senca

Rastlina variira v višini glede na rastne razmere. Cvetovi so roza s temnejšimi pegami v notranjosti. Rastlina je strupena, vsebuje pa učinkovine, ki vplivajo na srce, zato ga sodobna medicina uporablja za izdelovanje zdravil.

Naravno uspeva v Z. Evropi.

Digitalis purpurea f. albiflora; škrlatni naprstec

Sinonimi: Digitalis purpurea ‘Alba’.

120 cm  cveti: 5-7  m2: 7  sonce, polsenca, svetla senca

Cvetovi so snežno beli brez peg v notranjosti.

Doronicum sp., divjakovec

Približno 35 vrst tega rodu prihaja iz Evrope, JZ. Azije in Sibirije. Za njih so značilna ivanjščicam podobna rumena socvetja, ki so uporabna tudi kot rezano cvetje. Primerni so za gojenje v gredicah ali gozdnem vrtu. Gojimo jih v zmerno vlažnih, humoznih ter odcednih tleh, najbolje v polsenci oz. svetli senci.

Doronicum ‘Little Leo’, divjakovec

Sinonimi: Doronicum orientale ‘Little Leo’

30-35 cm  Cveti: 4-5  m2: 11-13  sonce, polsenca, svetla senca

Sorta ‘Little Leo’ je nizke rasti in zato poleg sajenja v vrt še toliko bolj primerna za spomladanske nasade v cvetličnih posodah. Cvetovi so žareče rumene barve. Nadzemni del rastline poleti zgine, saj postane dormantna in ponovno požene naslednjo pomlad.

Echinacea sp., ameriški slamnik

Po suhih prerijah, peščenih pobočjih in svetlih gozdovih S. Amerike raste približno 9 vrst ameriškega slamnika. Socvetja (temu kar večina reče cvet, je pravzaprav množica drobnih cvetov) so rožnata ali rumena, prijetno dišijo in močno privlačijo žuželke, kot so metulji, čebele, čmrlji …

Do nedavnega smo v vrtovih gojili predvsem škrlatni ameriški slamnik E. purpurea, dandanes pa tudi druge vrste in predvsem številne križance. Dobro uspevajo na sončnih, odcednih in humoznih tleh. Precej so odporni na sušo in močan veter. Jeseni jih pustimo, da se posušijo, saj ostanejo lepi tekom zime, poleg tega pa se z njihovimi semeni hranijo ptice.

Lepi so v cvetličnih gredicah, uporabni kot rezano cvetje, zadnja leta pa so nepogrešljivi v naravnih vrtovih in vrtnarskih imitacijah prerij ter drugih naravnih travišč.

Razmnožujemo jih z delitvijo spomladi ali jeseni in s setvijo (razen večine sort) pri cca. 20oC.

Že pred prihodom Evropejcev v S. Ameriko so domorodci uporabljali ameriški slamnik v medicinske namene, priseljenci pa naj bi uradno to rastlino začeli uporabljati za izdelovanje zdravil l. 1887.

Echinacea pallida, bledi ameriški slamnik

70-80 cm  cveti: 7-9  m2:10  sonce, polsenca

Stebla so nerazrasla, nosijo pa “cvetove” katerih “venčni listi” so ozki, dolgi, viseči in svetlo rožnati. Listi so prav tako zelo ozki s tremi vidnimi žilami. Po izgledu je ta vrsta zelo podobna ozkolistnemu ameriškemu slamniku E. angustifolia, le da je slednji nižje rasti. Gojimo ga v normalni, odcedni vrtni zemlji, dobro pa se obnese tudi na bolj suhih in vročih mestih. V naravi raste na čistinah, suhih tleh, kamnitih prerijah in delno poraščenih bregovih.

Echinacea purpurea, škrlatni ameriški slamnik

Sinonimi: Rudbeckia purpurea.

100 cm  cveti: 7-9   m2: 7   sonce, polsenca

Škrlatni ameriški slamnik je najpogosteje gojena vrsta, ki se uporablja tudi v medicinske namene. “Cvetovi” so  rožnati z oranžno sredico, ki spominja na ježka. Gojimo v odcednih, humoznih tleh na polnem soncu ali v polsenci. Krasno se podajo na podeželske vrtove, uporabni pa so tudi za bolj moderne urbane zasaditve in naravne vrtove.

Echinacea purpurea ‘Alaska’, škrlatni ameriški slamnik

45-60 cm  cveti: 7-9  m2: 7   sonce, polsenca

“Cvetovi” so srednje veliki, beli z zelenorjavo sredico. Sorta se odlikuje po kompaktni rasti in dolgotrajnem cvetenju, predvsem kadar odstranjujemo odcvetela socvetja. Na prvi pogled je sorta podobna ‘Kim’s Mop Head’, a je ‘Alaska’ bolj kompaktne rasti, beli “venčni listi” pa so nameščeni bolj horizontalno.

Echinacea purpurea ‘Alba’, škrlatni ameriški slamnik

70-80 cm  cveti: 7-10   m2: 7   sonce, polsenca

Ta slamnik ima precej velike bele »cvetove«, rastlina je dobro razvejana in stabilna tudi v vetru. Lahko jo razmnožujemo s setvijo.

Echinacea ‘Hot Summer’, škrlatni ameriški slamnik

60-70 cm  cveti: 6-9   m2: 7    sonce, polsenca

Žlahtnitelj te sorte je Marco van Noort z Nizozemske (2009). Socvetja se odprejo v oranžnorumeni barvi, nato pa se s staranjem spremenijo v žgočo karmin rdečo.

Echinacea ‘Tomato Soup’, ameriški slamnik

60-90 cm  cveti: 6-8   m2: 7  sonce, polsenca

Socvetja so sprva živo oranžna, nato pa postanejo paradižnikovo rdeča. »Venčni« listi so precej ozki in se ne dotikajo med seboj

Echinacea purpurea ‘Irresistible’, škrlatni ameriški slamnik

30-45 cm cveti: 6-8   m2:7-9  sonce, polsenca

Na pokončnih, vijolično nadahnjenih steblih se odpirajo vrstnati cvetovi v oranžnih in rdečeoranžnih odtenkih.

Žlahtnitelj te sorte je Marco van Noort z Nizozemske. Nastala je (l. 2008) kot križanec med sorto ‘Razmatazz’ in oranžnim sejancem.

Echinacea purpurea ‘Magnus’, škrlatni ameriški slamnik

60-90 cm  cveti: 7-9    m2: 7   sonce, polsenca

Sredi velikih rožnatih “cvetov”, je vpadljiva bakrenooranžna sredica. Socvetja dolgo zdržijo v vazi. Je ena najpogosteje gojenih sort, ki se jih lahko razmnoži tudi s semenom.

Sorta je poimenovana po njenem žlahtnitelju Magnusu Nilssonu s Švedske. Nagrajena je z AGM pri RHS.

Echinacea purpurea ‘Meringue’, škrlatni ameriški slamnik

30-45 cm  cveti: 7-8   m2: 7-9   sonce, polsenca

Sorta prihaja iz podjetja Arie Blom z Nizozemske (2008). Bela socvetja dajejo videz vrstnatega cveta, ki spominja na snežno kepo. Mlada socvetja imajo nekaj zelenega  pridiha, nato preidejo v belo, s staranjem pa se prikrade rahel rumenkast odtenek. Ta ameriški slamnik je zelo podoben sorti ‘Coconut Lime’, le da so socvetja bolj bela, jih je več, ter je nižje rasti.

Echinacea purpurea ‘Prairie Splendor’, škrlatni ameriški slamnik

60 cm  cveti: 6-9   m2: 7-9   sonce, polsenca

‘Prairie Splendor’ se odlikuje po malce nižji rasti in hitri rasti ter zgodnjem in dolgotrajnem cvetenju. Socvetja so roza barve. Sorto lahko vzgojimo iz semena in je prva, ki 100% zacveti  že prvo leto. Prihaja iz žlahtniteljske hiše S&G Flowers.

Echinacea purpurea ‘Razzmatazz’, škrlatni ameriški slamnik

80-90 cm  cveti: 7-9   m2: 7   sonce, polsenca

Jan van Winsen z Nizozemske je med številnimi sejanci ameriškega slamnika opazil nenavadno mutacijo. Do tedaj prvo sorto s povsem vrstnatimi “cvetovi” je razmnožil in jo nameraval prodati. Žal pa takrat za to rastlino ni bilo velikega zanimanja, saj je sodeloval predvsem s podjetji za rezano cvetje. V prepričanju, da rastlina ni zanimiva za tedanji trg, je ves pridelek kompostiral. Na srečo je njegov prijatelj v tej sorti videl poslovno priložnost in s ponudbo na pravi segment trga ustvaril pravo vročico nakupovanja tega novega ameriškega slamnika, sorto pa tako rešil pred skorajšnjim izumrtjem.

Socvetje je popolnoma vrstnato in spomina na žogico intenzivno rožnate barve.

Echinacea purpurea ‘Rubinstern’, škrlatni ameriški slamnik

Sinonimi: E. purpurea ‘Ruby Star’

80 cm  cveti: 7-9    m2: 7   sonce, polsenca

Ta sorta ima v primerjavi z E. purpurea ‘Magnus’ bolj rubinasto temno roza ter po velikosti bolj izenačene cvetove. Stebla so za razliko tistih pri ‘Magnus’ bolj ali manj rdečkasto obarvana. Prihaja iz podjetja Jelitto Staudensamen.

Nagrajen z AGM pri RHS.

Echinacea tennesseensis ‘Rocky Top’, tennesseejski ameriški slamnik

60 cm  cveti: 6-9   m2: 10   sonce, polsenca

Echinacea tennesseensis je v naravi zelo ogrožena in se je v vrtnarijah praktično ne da kupiti. To vrsto so križali z E. purpurea in dobili križanec ‘Rocky Top’, ki pa je po videzu skoraj identična E. tennesseensis. Sorta je malce manj raščava in zaradi zelo tankih stebel zelo krhkega videza. Zelo unikatna so tudi socvetja, saj so rožnati “venčni listi” zavihani navzgor. Cvetovi so lahko različne oblike. Razsajamo na 4-5 let. Sorta ohrani lastnosti tudi v primeru setve.

Echinops sp., bodoglavec

Po suhih traviščih in kamnitih bregovih osrednje in J Evrope, osrednje Azije, Indije in gorskih območij tropskega dela Afrike raste preko 100 vrst enoletnic, dvoletnic in trajnic. Bodoglavci so zelo razpoznavni po povsem okroglih socvetjih, ki so odlični tudi kot sveže ali suho rezano cvetje.

Gojimo jih na čimbolj sončnem mestu v odcednih tleh. Odlično prenašajo zelo revna, peščena do kamnita in suha tla. Problematična so le zelo vlažna tla, kjer rada zastaja voda.

Razmnožujemo s setvijo sredi pomladi, z razsajanjem odraslih rastlin jeseni ali spomladi ter s koreninskimi potaknjenci, ki jih pripravimo pozimi.

Echinops bannaticus ‘Blue Glow’, banatski bodoglavec

100-120 cm  cveti: 7-8  m2: 5   sonce, polsenca

Echinops bannaticus v naravi raste v JV. Evropi. Sorta ‘Blue Glow’ ima čudovite sivkino vijolične cvetove, ki v povsem okroglih socvetjih delujejo kovinsko modre barve. Vzgojena je bila za trg rezanega cvetja, a je več kot uporabna tudi v gredicah. Zelo privlači metulje.

Epimedium sp., vimček, lipica

V rodu je približno 40 vrst trajnic, ki prihajajo iz Evrope in Azije, večina iz Kitajske. Rastline imajo v zemlji podzemna stebla, s katerimi se širijo. Kot gozdne rastline so odlične za prekrivaje tal pod dresi in grmi (predvsem listopadnimi). Tvorijo goste preproge listov, spomladi pa tudi lepo zacvetijo. Liste lahko konec zime porežemo in tako poskrbimo, da bo cvetje bolje vidno. Manjše vrste vimčkov so uporabne tudi za senčne skalnjake.

Tla naj bodo konstantno vlažna (nekatere vrste dobro prenesejo tudi občasno sušo), humozna, odcedna. Najboljša lega je polsenca ali svetla senca.

Najlažje jih razmnožimo z deljenjem po cvetenju ali jeseni.

Epimedium  alpinum, alpski vimček, lipic

30 cm  cveti: 3-5   m2: 10-12    polsenca, zelo svetla senca

Gručasta trajnica z dvakrat trojno deljenimi, svetlo zelenimi listi, ki pozimi mnogokrat povsem pordijo. Drobni cvetovi na tankih stebelcih so sestavljeni iz rdečih čašnih in rumenih venčnih listov. Najdemo ga predvsem v južni polovici Slovenije (Dolenjska, Bela krajina). Pozimi listje močno pordi.

Epimedium  leptorrhizum, vimček, lipica

20 cm  cveti: 4-5   m2: 10   polsenca

Mladi listi so rjavkasto nadahnjeni in z rdečimi dlačicami po spodnji strani, kasneje ozelenijo. Cvetovi so beli do bledo rožnati. Rast je počasna.

Epimedium x warleyense, vimček, lipica

To so križanci E. apinum x E. pinnatum ssp. colchicum. Vednozelene trajnice s 5 do 9-delnimi listi, ki so spomladi in pozno jeseni ter pozimi rdečkasti. Križanci so poimenovani po vrtovih Warley Place Gardens v Essexu v Angliji. Lastnica tega vrta Ellen Wilmott je bila navdušena nad rastlinami in vrtovi ter na koncu zaradi množice najetih vrtnarjev in financiranja botaničnih ekspedicij bankrotirala. Njeno ime se pogosto pojavlja v imenih sort različnih rastlin.

Epimedium x warleyense ‘Ellen Wilmott’; vimček, lipica

30 cm  cveti: 4-5   m2: 10   polsenca, svetla senca

Cvetovi so dobro vidni in intenzivno rdečeoranžne barve. Rastlina je zmerno hitre rasti.

Erodium sp., čapljevec

Približno 60 vrst enoletnic, trajnic in polgrmov raste na kamnitih rastiščih predvsem po apnenčastih gorovjih Evrope, v osrednji Aziji, S. in J. Ameriki ter Avstraliji.

Čapljevci so v vrtovih cenjeni predvsem zaradi dolgotrajnega cvetenja in dekorativnih listov. Cvetovi v beli in številnih rožnatih do vijoličnih odtenkih pri številnih vrstah spominjajo na pelargonije. Večje vrste gojimo v gredicah, manjše pa v cvetličnih posodah ter v skalnih vrtovih.

Erodium x variabile  ‘Bishop’s Form’, čapljevec

3-5 cm  cveti: 5-9   m2: 20-25   sonce, polsenca

Erodium x variabile so naravni križanci dveh vrst E. corsicum x E. reichardii. Prvi tak križanec so v 18. stoletju z Majorke prinesli v Anglijo, kjer so selekcionirali številne nove sorte, med drugi tudi  ‘Bishop’s Form’.

Rastlina je odlična za grobove in skalnjake, kjer tvori pritlehne, dolgo cvetoče blazinice. Tudi v zelo suhih in siromašnih tleh izgleda čudovito. Cvetovi so roza barve. Moramo pa upoštevati njegovo muhavost glede vlage v tleh, saj je zelo občutljiv in razen na najbolj odcednih tleh lahko propade vsako zimo.

Eryngium sp., možina

V naravi uspeva približno 240 vrst enoletnic, dvoletnic in trajnic, ki jih najdemo skoraj po vsem svetu.

Možine so rastline sonca, nekatere pa dobro uspevajo tudi v delni senci. Gojim jih na odcedni vrtni zemlji ali siromašnih, tudi bolj peščenih ali kamnitih tleh. Zaradi globoke glavne korenine so težavne za presajanje, zato jih raje pustimo pri miru. Zelo dobro prenašajo sušo.

Množica drobnih cvetov tvori glavičasta socvetja, ki so obdana z vpadljivim vencem ovršnih listov.

Večino vrst zlahka razmnožimo s setvijo semena, trajne vrste, nujno pa sorte, pa tudi s koreninskimi potaknjenci.

Eryngium alpinum ‘Blue Star’, alpska možina

80 cm   cveti: 7-8  m2: 6   sonce, polsenca

Alpska možina ali kraljica planin, kot jo imenujejo mnogi gorniki, ima okoli socvetja neverjetno prefinjeno čipko globoko narezanih in bodikavih ovršnih listov. Barva le-teh bi pri sorti  ‘Blue Star’ najbolje opisali kot svetlo siva na katero je nanesen kovinsko modrovijoličen poprh.

Pri gojenju moramo paziti, da v tleh pozimi ne zastaja voda, potrebuje sončno mesto in včasih malce opore.

Eryngium planum, celolistna možina

100 cm  cveti: 7-8    m2: 4   sonce, polsenca

Iz vednozelene listne rozete požene visoko steblo, ki se zelo razraste in nosi številna majhna socvetja v svetli, hladni modrovijolični barvi. V zelo dobrih tleh večinoma potrebuje oporo, zato jo je v gredicah priporočljivo gojiti med drugimi višjimi trajnicami. Obravnavati jo moramo kot samosevno kratkoživo trajnico ali dvoletnico.

Eupatorium sp., konjska griva

Na raznolikih rastiščih Azije, Afrike, Evrope ter S. in J. Amerike raste približno 40 vrst konjske grive.

Čeprav se jih pred leti ni uporabljalo v okrasne namene, so sedaj vedno bolj priljubljene. Njihova prednost je predvsem poznopoletno cvetenje, ko je na voljo manj drugih cvetočih trajnic, poleg tega pa je mnogo takih, ki so zelo visoke in se odlično podajo v ozadje gredic. Koškasta socvetja so sestavljena iz množice zelo drobnih cvetov, ki so zelo privlačni za čebele in metulje.

Najbolje uspevajo v stalno vlažnih, a odcednih tleh, dobro pa tolerirajo tudi drugačna rastišča na soncu ali v polsenci.

Razmnožujemo jih s spomladansko setvijo, z deljenjem zgodaj spomladi ali jeseni ter s poletnimi potaknjenci.

Eupatorium rugosum ‘Chocolate’

→ glej Ageratina altissima ‘Chocolate’

Euphorbia sp., mleček

Mlečki so izjemno raznolika skupina rastlin s kar okoli 2000 vrstami, ki uspevajo po celem svetu. Že ime pove, da rastline vsebujejo mleček, ki se pocedi ob poškodbi kateregakoli dela. Zanimivo je, da so cvetovi povsem goli (ni ne čašnih ne venčnih listov), pravzaprav to, čemur rečemo cvet, predstavljajo le reproduktivni organ obdan z obarvanimi ovršnimi listi (lep primer je božična zvezda).

Večina prezimno trdnih trajnih mlečkov najbolje uspeva na odcednih, sončnih ali delno zasenčenih rastiščih. Obstaja pa tudi vlagoljubni, zato se moramo pozanimati za vsako vrsto posebej.

Trajnice razmnožujemo s setvijo, enostavneje pa gre z delitvijo ali potaknjenci (pomlad, začetek poletja) pri katerih je dobro odrezan del posuti z ogljem, da preprečimo odtekanje mlečka.

Euphorbia amygdaloides ‘Purpurea’, mandljevolistni mleček

do 40 cm  cveti: 4-5(6)   m2: 6   sonce, polsenca, svetla senca

Kompaktno rastoča grmičasta in vednozelena  trajnica s temnimi, vijoličnozelenimi listi. Cvetovi oz. ovršni listi so živo zelenorumeni. Zelo atraktivna so razvijajoča se socvetja, saj so prekrasne vinsko rdeče barve. Ko poganjki odcvetijo, jih takoj porežemo, saj tako spodbudimo nastajanje novih in rastlina izgleda gostejša. Čeprav dobro prenaša tudi čisto senco, tam postane skoraj povsem zelen.

Euphorbia amygdaloides var. robbiae, mandljevolistni mleček

Sinonimi: E. robbiae,  E. amygdaloides ‘Robbiae’ .

do 40cm  cveti: 4-5    m2: 7   sonce, polsenca, senca

Odlična pokrovna trajnica, ki se razrašča s podzemnimi stebli. Vednozeleni poganjki imajo temno zelene in malo bleščeče liste ter zelenorumene cvetove. Najhitreje se širi v humozni in stalno vlažni, odcedni zemlji, dobro pa prenese tudi suho senco.

Razmnožujemo z delitvijo ali s potaknjenci.

Izvira iz SZ. Turčije.

Euphorbia cyparissias ‘Clarice Howard’, cipresasti mleček

25-30 cm  cveti: 4-6  m2: 8-10   sonce, polsenca

Ta cipresasti mleček ima vijolične spomladanske poganjke, ki ustvarjajo kontrast z živahno rumenozeleno barvo socvetij. Razmnožuje se s podzemnimi stebli in je v večini primerov delno invaziven. Priporočamo le uporabo v divjih vrtovih, kot zapolnjevanje vrzeli med bolj raščavimi rastlinami ali na večjih območjih, ki bi jih radi ozelenili. Dobro se obnese tudi v zelo pustih, lahko kamnitih tleh.