Vsebino te spletne enciklopedije se lahko razmnožuje, shranjuje in razširja le v nekomercialne namene, pri čemer se mora vidno navesti vir, podatki pa morajo ostati nespremenjeni. Za vsakršno drugačno rabo je potreben dogovor z avtorjem po elektronski pošti: info@trajnice-carniola.com

 

Helenium sp., helenij

V S in osrednji Ameriki najdemo približno 40 vrst enoletnic, dvoletnic in trajnic, ki uspevajo predvsem na vlažnih travnikih in gozdnih robovih.

Gojimo ga zaradi cvetov, ki so pravzaprav socvetja v sončno rumenih, oranžnih ter rdečih odtenkih. Je ena bolj bujno cvetočih in hkrati barvitih poznopoletnih do jesenskih trajnic, ki najbolje uspeva na sončnih mestih z odcednimi in stalno vlažnimi tlemi.

Večinoma so nekoliko višje rastline in jih je dobro posaditi med druge trajnice, lahko pa jih tudi nekoliko porežemo v maju in se bodo zgostile ter ostale malce nižje. S tako rezjo nekoliko omilimo tudi manjšo slabost in sicer spodaj ogolela stebla.

Razmnožujemo predvsem z delitvijo.

Helenium ‘Fatamorgana’, helenij

75 cm  cveti: 6-9   m2: 6-7  sonce, polsenca

Sorta ‘Fatamorgana’ ima čudovita sončno rumena socvetja, ki delujejo dvobarvno, saj se na robovih lističi zavihajo in pokažejo marelično oranžno spodnjo stran. Je ena najbolj zgodnjih sort, saj s cvetenjem prične že konec junija.

Helenium hoopesii

→glej Hymenoxis hoopesii

Helenium ‘Moerheim Beauty’; helenij

Sinonimi: Helenium autumnale ‘Moerheim Beauty’.

100 cm  cveti: 6-9   m2: 5  sonce, polsenca

Socvetja tega križanca so najprej oranžna, kasneje pa oranžnordeča. Izgled celotne rastline je še toliko bolj zanimiv, saj je hkrati prisotnih več različni odtenkov obeh omenjenih barv. Zelo priljubljena sorta.

Nagrajena z AGM pri RHS.

Helianthemum sp., sončece, popon

Poznanih je približno 110 vrst grmičastih rastlin, ki uspevajo po alpskih traviščih in grmiščih Evrope, Azije, S in J Amerike ter S Afrike. Gojimo jih zaradi čudovitih cvetov ali dekorativnih sivkastih listov (odvisno od vrste oz. sorte). Čeprav jih obravnavamo kot okrasne trajnice (ki naj bi bile zelnate), gre pri sončecih pravzaprav za polgrmičke, saj spodnji deli olesenijo. Za lep izgled jih je potrebno redno kar grobo porezati, da se zgostijo ter ohranjajo lepo obliko. Gojimo jih predvsem v sklanih vrtovih, v škarpnikih, na grobovih, lepo pa se podajo tudi v cvetlične posode. Radi imajo odcedna in sončna rastišča, dobro pa prenašajo tudi občasno sušo.

Razmnožujemo jih predvsem s potaknjenci, ki jih pripravimo konec pomladi ali v začetku poletja.

Helianthemum ‘The Bride’; sončece

Sinonimi: Helianthemum ‘Snow Queen’.

20 cm  cveti: 5-7  m2: 10  sonce, polsenca

To sončece ni zanimivo le zaradi belih cvetov z rumeno sredico prašnikov, pač pa tudi zaradi sivih listov, ki so vrtu v okras tudi, ko rastlina cveti.

Nagrajena z AGM pri RHS.

Helleborus sp., teloh

Rod telohov obsega 15 vrst trajnic, ki uspevajo predvsem po gozdovih in traviščih, največkrat na nevtralnih do alkalnih tleh. V naravi ga najdemo v osrednji, J ter V Evropi in Z Aziji.

Te gručaste trajnice največkrat sadimo v senčne gredice, gozdne vrtove, senčne skalnjake, krasni pa so tudi v cvetličnih posodah. Večini prijajo odcedna in humozna tla, ki se nikoli popolnoma ne izsušijo.

Razmnožujemo jih z delitvijo po cvetenju ali s setvijo, takoj ko seme dozori. Če jim razmere v vrtu ustrezajo, se zasejejo sami. Ker se mnoge vrste in sorte rade križajo med seboj, lahko pri sejancih pričakujemo nove odtenke cvetov.

Helleborus niger, črni teloh

25 cm, listi 10-15 cm  cveti: 12-2    m2: 7-9

Črni teloh je v naši državi zagotovo ena najbolj poznanih in priljubljenih zimsko-pomladanskih cvetlic, ki v toplejših zimah in zavetnih legah lahko zacveti že decembra, oz. pogosteje januarja. Cvetovi so beli, s starostjo pa se obarvajo rožnato do rožnatomarelično ter na koncu rožnatozeleno. Poleg belega okrasja premorejo tudi lepo temno zeleno listje, ki je vednozeleno in še kako uporabno za zimsko dekoracijo »mrtvega« vrta.

Gojimo ga v humnozni, vedno vlažni ter odcedni zemlji. Najbolj mu prijajo nekoliko alkalna tla na mestu, kjer je vsaj krajši del dneva zasenčen.

Helleborus x hybridus, vrtni teloh (križanci)

To skupino križancev so dolgo imenovali orientalski križanci, mnogokrat pa za njih zasledimo še bolj napačno poimenovanje – orientalski teloh H. orientalis. Gre za kompleksne križance med večimi vrstami med katerimi je po večini vsaj eden od staršev H. orientalis (zato tudi zmeda v poimenovanju). Temno cvetoči so barvo »podedovali« oz. dobili na račun H. torquatus in H. purpurascens, rumeni križanci od H. odorus, zeleno pa od H. cyclophyllus, H. odorus ter drugih.

Ti križanci so barvno raznolika skupina telohov. Poznamo vse od skoraj črne preko rožnatih, vijoličnih odtenkov pa vse do mareličnih, rumenih, zelenih in belih. Poleg osnovne barvne raznolikosti so nekateri še zanimivo pikasti, imajo robove ali žile v cvetnih lističih drugače obarvane, poleg enostavnih pa poznamo tudi vrstnate cvetove. V nekaj letih tvorijo košate skupine z množico cvetov na steblih, ki se dvigajo nad temno zelenimi listi.

Gojimo jih v polsenci ali svetli senci v humozni, konstantno vlažni, odcedni in najbolje nevtralni ali rahlo alkalni zemlji. Na slovenskih vrtovih so pokazali izjemno trdoživost in tudi dobro odpornost prosti suši in poletnemu soncu. Liste je po koncu zime najbolje porezati, da naredimo prostor za novo rast, poleg tega pa preprečimo morebitne kasnejše okužbe v primeru, da so le-ti oboleli.

Ker so cvetovi na precej dolgih steblih, so odlični kot rezano cvetje.

Helleborus x hybridus ‘Red Hybrids’, vrtni teloh

Sinonimi: H. orientalis ‘Red Hybrids’.

35 cm  cveti: 2-4    m2:6-7

Ta skupina križancev se ponaša s cvetovi v nekoliko pridušeni rožnatordeči barvi. Ker ne gre za čisto sorto, moramo pričakovati različne odtenke rožnatordeče, med sejanci pa se redko pojavi celo pastelno rožnat ali skoraj bel primerek.

 

Hemerocallis sp., maslenica

V naravi uspevajo po gozdnih robovih, vlažnih dolinah ter traviščih predvsem Kitajske, Koreje in Japonske. Skupni so jim dolgi, ozki, črtalasti  listi, ki se lepo usločijo. V tleh imajo gomoljasto odebeljene korenine. Večinoma so gručasto rastoče, včasih pa poganjajo iz podzemnih stebel, ki se nekoliko oddaljijo od matične rastline.

Do sedaj so vrtnarji iz približno 15 vrst maslenic vzgojili že krepko preko 30.000 poimenovanih sort. Cvetove v grobem lahko po obliki razdelimo v 5 skupin: trikotni, okrogli, pajkasti, zvezdasti in vrstnati. Za slednje je značilno, da so večinoma odprti le en dan.

Primerne so za cvetlične gredice, manj bahave sorte tudi za divje vrtove, nižje rastoče pa se lepo podajo v cvetlične posode.

Maslenice so nezahtevne glede tal, najboljša pa so odcedna ter stalno vlažna. So pa zelo prilagodljive in bodo zadovoljivo uspevale tudi v slabših tleh in kratkotrajnih sušah. Dobro uspevajo na sončnih in v malo manj cvetočem stanju na polsenčnih legah. Najlepše bodo, če jih bomo delili na 3 do 5 let, mnoge pa tudi brez tega posega ostajajo lepe mnogo let.

Razmnožujemo jih z delitvijo spomladi ali jeseni.

Hemerocallis ‘Baby Betsy’, maslenica

50-60 cm  cveti: 6-7   m2: 5   sonce, polsenca

Cvetovi so skoraj trikotne oblike, barva pa je intenzivno rdečkasto rožnata.

Hemerocallis ‘Crimson Pirate’, maslenica

70 cm  cveti: 6-8   m2: 5   sonce, polsenca

Cvet je zvezdastega tipa v močni rdeči barvi in s svetlejšo črto po sredini vsakega venčnega lista.

Hemerocallis ‘Fragrant Treasure’, maslenica

60 cm  cveti: 6-9   m2: 5   sonce, polsenca

Cvetovi so pastelno rumeni in prijetno dišeči. Pocvitajoča sorta.

Hemerocallis ‘Moment of Truth’, maslenica

60 cm  cveti: 6-8   m2: 5   sonce, polsenca

Veliki cvetovi, ki v premeru merijo 15 cm, so kremno beli s svetlo zelenorumeno sredico. Pocvitajoča sorta.

 

Hemerocallis ‘Rajah’, maslenica

100 cm  cveti: 6-7   m2: 4-5   sonce, polsenca

Cvetovi zvedzastega tipa so v kombinaciji oranžnordeče in oranžne barve. Stara in preverjena sorta.

 

Hemerocallis ‘Stella de Oro’, maslenica

30-40 cm  cveti: 6-10   m2: 5   sonce, polsenca

Sončno rumeni trobentasti cvetovi se razvijajo celo poletje ter jesen. Odlična pokrovna rastlina. Zaradi kompaktne rasti primerna tudi za srednje velike cvetlične posode.

Heuchera sp., isrkivka, ognjeni dež, hojhera, iskrnica

V S Ameriki raste približno 55 vrst vednozelenih in delno vednozelenih vrst iskrivk. Glede na rastišče jih delimo v dve skupini. Ene so gozdne, ki rastejo v odcednih, stalno vlažnih in humoznih tleh, druge pa so skalne, saj uspevajo v skalnih razpokah in so dobro prilagojene na sušo. Čeprav danes gojimo predvsem križance, je vseeno dobro poznati kateri so bili prevladujoči starši, saj ima ponavadi tudi križanec enake ali vsaj podobne rastne zahteve. Nekaj najpogosteje gojenih vrst, ki so obenem tudi starši številnih križancev in po njih lahko sklepamo na zahteve oz. naravo slednjih:

  • Heuchera americana: dobro prenaša senco, odporna na plesen, tolerira kombinacijo visoke temperature ter vlage, dolgi listni peclji, velika variabilnost barve listov,
  • Heuchera cylindirca: malo manj odporna na plesen,
  • Heuchera micrantha: zelo odporna na plesen, ne prenaša kombinacije visokih temperatur ter vlage,
  • Heuchera sanguinea: manj odporna na plesen, ne prenaša kombinacije visokih temperatur ter vlage,
  • Heuchera villosa: tolerira kombinacijo visoke temperature ter vlage, pozno cveti.

Johann Heinrich von Heucher (1677-1747), po komer je rod poimenovan, je bil profesor medicine in botanike na Wittenberški univerzi v Nemčiji.

Iskrivke so za medicinske namene uporabljali že severnoameriški staroselci.

Heuchera ‘Amber Waves’, iskrivka

30 cm  cveti: 5-6   m2: 7-9   sonce, polsenca

Mladi listi so lososno rožnati, kasneje pa postanejo okrasto do jantarno rumenooranžni z nagubanim robom. Mlada stebla s socvetji so rdečkasto vijolična. Za doseganje najlepše obarvanosti je priporočljivo dopoldnasko sonce. Izpostavljenost soncu čez cel dan jo lahko ožge. Vseeno stremimo k temu, da ima več sonca, kot sence. Je manj raščava in ne prenaša tako nizkih temperatur kot številne njene potomke (sorte).

Novost l. 2000 je prišla iz podjetja Terra Nova Nurseries, žlahtnitelj je Dan Heims.

Heuchera americana ‘Dale’s Strain’; iskrivka

Sinonimi: Heuchera americana ‘Dale’.

30 cm, cvet do 60 cm  cveti: 6-8   m2: 7-9   sonce, polsenca, svetla senca

Zelo dobro prenese sušo in senco. Listi izgledajo, kot da bi na sivozeleno podlago položil zeleno do rdečevijolično čipko, ki jo tvori preplet listnih žil z obarvanimi območji tik ob njih. Od zime poškodovane liste odstranimo zgodaj spomladi.

Sorto je odkril Dale Hendricks, ki je v divji populaciji našel drugače obarvano rastlino. ‘Dale’s Strain’ so uporabili za nadaljnja križanja in tako sta nastali tudi sorti  ‘Pewter Veil’ in ‘Ruby Veil’.

Heuchera ‘Caramel’; iskrivka

Sinonimi: H. americana ‘Caramel’

40 cm  cveti: 6-7   m2: 7   sonce, polsenca

Zelo raščava francoska sorta (iz l. 1950), ki je križanec med H. villosa ter verjetno H. ‘Amber Waves’. Listi so dlakavi in žareče oranžno do kremno oranžne barve. Na pretemnem rastišču postane nekoliko bolj zelenkasto oranžna. Idealna je polsenca oz. pol dneva sonca, več sonca pa prenese, če ima dovolj vlage v tleh. Jeseni lahko dobi precej bolj rdečkast odtenek, mladi spomladanski listi pa so rožnatooranžni. Manj cveti ko druge iskrivke.

Heuchera ‘Chocolate Ruffles’, iskrivka

Sinonimi: H. americana ‘Chocolate Ruffles’

50 cm  cveti: 6-8   m2: 6-7   sonce, polsenca

To je ena od bolj popularnih sort, ki je nastala s križanjem H.micrantha ‘Ruffles’ x H. ‘Ruby Veil’. Ena najbolj robustnih sort, listi so čokoladno rjave barve, cvetovi purpurni in na močnih steblih.

Novost l. 1994 je prišla iz podjetja Terra Nova Nurseries.

Heuchera ‘Prince of Silver’, iskrivka

List 30 cm, cvet 60 cm  cveti: 5-6   m2: 7-9   sonce, polsenca

Listi so sivi z vijolično mrežo žil, spodnja stran je rdečkastovijolična. Cvetovi so kremnorožnati. Dobro rastoča sorta, ki v zelo vročih poletjih potrebuje malce zastirke (npr. lubje). Najlepše uspeva v odcednih tleh v polsenci ter v svetli senci (npr. pod listopadnimi drevesi). Od zime poškodovane liste odstranimo zgodaj spomladi. Razsadimo jo na 3-4 leta.

Heuchera ‘Berry Smoothie’, iskrivka

30 cm, cvet 50 cm  cveti: 6-7   m2: 7-9   sonce, polsenca

Veliki listi so nenavadne roza barve z zamolklo rdečimi žilami. Glede na to, da ima sorta gene tako Heuchera villosa kot Heuchera americana, dobro prenaša vročino, vlago ter mraz. Ta velika gručasta trajnica dobro ohrani barvo tekom cele sezone. Od zime poškodovane liste odstranimo zgodaj spomladi.

Novost l. 2010 je prišla iz podjetja Terra Nova Nurseries.

Heuchera ‘Electra’, iskrivka

25 cm  cveti: 6-7   m2: 9   polsenca

Na zelenorumenih, rumenih (spomladi) ali kremnooranžnih listih se prepletajo rdeče žile. Cvetovi so drobni, belkasti. Sorta je hitro rastoča in za lepo obarvane liste potrebuje svetlo senco. Najlepše uspeva v humoznih in odcednih tleh. H. villosa križanec, zato dobro prenaša vlago in vročino. Zima ji za razliko večine drugih sort iskrivk močno poškoduje, zato jo poponoma porežemo, da naredimo prostor novim. Zaradi omenjene slabosti, je raje ne sadimo v jesensko-zimske nasade v posodah in na grobovih.

Novost l. 2010 je prišla iz podjetja Terra Nova Nurseries.

Heuchera ‘Georgia Peach’, iskrivka

40 cm, cvet 60 cm  cveti: 6-7   m2: 7-9   sonce, polsenca

Postavna, gručasta sorta z zelo velikimi listi, ki so spomladi rjavkasto do marelično oranžni s svetlo rožnatimi vzorci, poleti in jeseni pa razvijejo bolj rozardeče odtenke. H. villosa križanec, zato dobro prenaša vlago in vročino. Drobni cvetovi so kremasto beli. Od zime poškodovane liste odstranimo zgodaj spomladi. Pri nas se je izkazala za eno bolj trpežnih.

Žlahtnitelj: Janet Egger.

Heuchera ‘Ginger Ale’, iskrivka

30 cm, cvet 60 cm  cveti: 5-6   m2: 9   sonce, polsenca

Listi so okerrumeni do jantarnih in olivno zelenih odtenkov z dekorativnimi svetlo sivimi vzorci. Malce šibkejše rasti in nujno potrebuje razsajanje a dve do maksimalno tri leta. Izogibamo se popoldanskemu soncu, saj rastlino ožge. Od zime poškodovane liste odstranimo zgodaj spomladi. Socvetja v rumenkastih do rožnatih odtenkih.

Sorta je na prvi pogled še najbolj podobna `Amber Waves`, a se od nje loči po sivkastih vzorcih na listih, bolj jantarnih odtenkih ter obliki listov (rob ni valovit).

Heuchera  ‘Lime Rickey’, iskrivka

35 cm, cvet 50 cm  cveti: 5-6   m2: 7-9   polsenca

Je prva zelenorumena sorta z izrazito valovitim listnim robom, ki je nastala kot sejanec `Amber Waves`. Cvetovi so popolnoma beli, listi so spomladi zelenorumeni, kasneje pa bolj limetino zeleni. Srednje hitre rasti.

Sorto so l. 2004 ustvarili v Terra Nova Nurseries.

Heuchera  ‘Marmalade’, iskrivka

25 cm, cvet 50 cm  cveti: 6-8   m2: 7-9   sonce, polsenca

Listi so v različnih odtenkih od zelenkasto oranžne, rdečeoranžne do okrastorumene, spodnja stran pa je intenzivno rdečerožnata. Rob je zelo naguban in jim daje videz hrastovih listov. Raščava sorta, ki dobro uspeva na bolj svetlih mestih in prenese tudipovsem sončne lege. Precej rada cveti, njena socvetja pa lahko uporabimo tudi za rezano cvetje. Spada k »Villosa« skupini križancev.

Žlahtnitelj: Janet Egger

Heuchera  ‘Mint Julep’, iskrivka

30 cm   cveti: 5-7   m2: 7-9   sonce, polsenca, zelo svetla senca

Bela socvetja se dvigajo nad gručo listov v hladni zeleni barvi in z izrazitimi sivimi vzorci. Hitro rastoča. Odlična za poletno-jesenske zasaditve cvetličnih posod, za poživitev senčnih delov vrta ter za gozdni vrt.

Novost l. 2010 je prišla iz podjetja Terra Nova Nurseries.

Heuchera sanguinea, krvavordeča iskrivka, ognjeni dež

60cm, listi 30cm  cveti: 6-8    m2:7-9   sonce, polsenca

To je vrsta, ki je dala rodu Heuchera eno izmed slovenskih imen – ognjeni dež, ki se naša na ognjeno rdeče do rožnatordeče cvetove. V naravi uspeva v SZ ZDA. Je zelo prilagodljiva, saj so jo našli rasti vse od razpok v granitnih skalah na visokih nadmorskih višinah kot tudi v  puščavah v senci kaktusov. Odlična kot rezano cvetje.

Heuchera ‘Stormy Seas’, iskrivka

40 cm, cvet 70 cm  cveti: 6-7   m2: 7   sonce, polsenca

Zelo robustna, raščava sorta s temno rjavimi do črnorjavimi, valovitimi listi, ki so posuti z bledimi sivkastimi vzorci. Odlična kot pokrovna rastlina. Je križanec ‘Pewter Veil’ x sejanec z valovitim listnim robom (H. americana x H. micrantha ‘Ridges’).

Sorta je nastala l. 1996 v Terra Nova Nurseries.

Heuchera villosa ‘Palace Purple’, mehkodlakava iskrivka

Sinonimi: H. micrantha  ‘Palace Purple’, H. americana  ‘Palace Purple’, …

30 cm, cvet 60 cm  cveti: 6-7   m2: 7-9   sonce, polsenca, zelo svetla senca

Ta sorta je ena najbolj prepoznavnih in najpogosteje gojenih. Veliki rjavkastordeči do rdečevijolični listi imajo obliko, ki spominja na zvezdo. Spodnja stran je izrazito rožnato do rdečevijolična. Nad gručasto skupino listov se dvigajo zelo nežna socvetja z belkastimi cvetovi, ki so odlična kot dodatke k šopkom.

‘Palace Purple’ je ena lažjih za vzgojo, je hitro rastoča in dobro prenese tudi bolj suha in sončna rastišča. Tla morajo biti odcedna. Zaradi hitre rasti jo je potrebno redno pomlajevati. Posamezna »stebla« zlahka ukoreninimo konec pomladi ali poleti.

Rastlina je primerna za zasaditve v loncih, grobove, gozdne vrtove ter za pokrivanje tal.

Rdečelistno mutacijo so vzgojili v Kew Botanical Gardens v Angliji iz ameriškega semena. Čeprav so jo dolgo obravnavali kot sorto vrste H. micrantha, so kasneje na podlagi večih karakteristik ugotovili, da je skoraj identična H. villosa f. purpurea.

Sorta je nagrajena  AGM pri RHS. L. 1991 je bila razglašena za rastlino leta pri PPA.

x Heucherella; hojherela

Hojherele so nastale s križanjem med iskrivkami, Heuchera in tiarelami, Tiarella. Prvi tak križanec je v Franciji l. 1912 ustvaril Émile Lemoine s križanjem Heuchera ‘Brizoides’ x Tiarella cordifolia in nastala je x Heucherella tiareloides. Križanci so morfološko in fiziološko nekje med obema starševskima rodovoma.

Gojimo jih v rahlih, humoznih tleh, ki so stalno nekoliko vlažna. Probleme lahko povzroča zimska mokrota, zato je ključnega pomena odcednost. Najlepše rastline bomo imeli, če jih bomo posadili na mesto, kjer bodo prejele jutranje sonce, popoldan pa bodo v senci.

Razmnožujemo jih s spomladanskim deljenjem, a pri nekaterih križancih je to zaradi načina rasti oteženo, pa tudi zakoreninijo se težje oz. počasneje kot npr. iskrivke. Najhujši škodljivec je rilčkar, katerega ličinke objedajo koreninski sistem.

Heucherella ‘Sweet Tea’, hojherela

20 cm, cvet 40 cm  cveti: 5-9   m2: 7-9   sonce, polsenca

Ena najbolj živahno obarvanih hojherel z listi v prelivajočih se oranžnih do bolj rdečkastih in rumenkastih odtenkih. Predeli ob glavnih listnih žilah so lahko povsem rdečevijolično obarvani. Barve na sploh postanejo intenzivnejše preko poletja. Križanec je pridobljen iz Heuchera villosa, zato dobro prenaša vročino in vlago.

Hosta sp., hosta

Hoste so zagotovo ene bolj poznanih in priljubljenih senčnih rastlin, ki se gojijo predvsem zaradi čudovitih listov. Domovina teh trajnic so Japonska, Kitajska in Koreja. Naseljujejo zelo različna rastišča od temačnih gozdov, do skalnih razpok, sončnih vulkanskih pobočij, močvirij, odprtih travnikov v družbi kitajskega trstikovca (Miscanthus sp.), nekaj pa jih je celo epifitskih in rastejo na z mahom poraščenih vejah dreves. Velika večina vrst raste na senčnih in polsenčnih mestih, zato tudi gojene vrste in sorte prištevamo med sencoljubne.

Hoste so že mnogo pred nami gojili na Japonskem, kar je razvidno predvsem v umetniških upodobitvah. Poleg okrasne vrednosti, pa je bila oz. je pomembna tudi v kulinariki. Prva vrsta, ki je prispela v Evropo v Jardin des Plantes (Pariz, v 18. stol.) je bila H. plantagnea, ki je že dolgo precej razširjena tudi po slovenskih vrtovih. Že Japonci so iskali zanimivo obarvane mutirane primerke, na Zahodu pa je križanje in selkcioniranje doživelo pravi razcvet in pojavilo se je ogromno število novih sort. Vrtnarji jih klasificirajo tako po velikosti kot po barvi. Razvrščanje po velikosti je lahko glede na višino rastline:

  • ogromne 90-150 cm
  • velike 60-90 cm
  • srednje 40-60 cm
  • majhne 20-40 cm
  • miniaturne 10-20 cm

ali glede na skupno površino listov:

  • ogromne 900 cm2 ali več
  • velike 530-900 cm2
  • srednje 160-530 cm2
  • majhne 36-160 cm2
  • miniaturne 13-36 cm2
  • pritlikave 13 cm2 ali manj

V vrtu jih gojimo v zasenčenih gredicah, ob vodnih motivih (a korenine ne smejo stati v vodi, vsaj dolgo ne), v senčne skalnjake, cvetlične lonce …

Razmnožujemo jih predvsem z deljenjem zgodaj spomladi, možno pa je tudi kasneje nekje do sredine poletja, a liste porežemo, saj bodo odgnali novi. Vrste razmnožujemo tudi s setvijo semena v odceden in humozen substrat.

Hosta ‘August Moon’, hosta

45-50 cm, cveti: 7   m2: 3   polsenca, senca

Je ena prvih sort »rumenolistnih« host, ki so bile dane na tržišče. Ta hitro rastoča hosta ima rumenozelene liste, ki so po površini močno nagubani in dobro tolerira več sonca kot večina drugih. Najlepše uspeva na mestu, kjer je z jutranjim soncem obsijana približno 4 ure. Če raste v polni senci, potem je bolj jabolčno zelene barve. Odlična pokrovna rastlina.

Hosta ‘Aristocrat’; hosta

30-35 cm, cveti: 7   m2: 4   polsenca, senca

H. ‘Aristocrat’ je nastala kot mutacija H. ‘Hadspen Blue’. Ta srednje velika sorta ima čudovite modrikaste liste z neenakomernim kremastim robom, ki je širši v primerjavi z ostalimi sortami, ki so obarvane na tak način in v tej barvni kombinaciji. Površina lista je nagubana. Cvetovi so pastelno vijolični. Je počasneje rastoča in naboje uspeva na jutranjem soncu. Primerna tudi za manjše vrtove in manjše cvetlične lonce.

Hosta ‘Big Daddy’, hosta

90 cm, cveti: 7-8   m2: 3   polsenca, senca

Ta zelo priljubljena sorta je nastala pri žlahtnitelju Paul Adenu l. 1978, kot mutacija pisanolistne H. siebldiana var. elegans (H. ‘Robusta’). Listi so dobre sivomodre barve, površina je izrazito nagubana, široko srčasta listna ploskev pa je skledasto oz. konkavno oblikovana. Cvetovi so pastelno rožnati oz. skoraj beli. Je počasi rastoča sorta, ki je precej odporna na škodljivce. Modrikasto barvo najdlje obdrži v čisti senci.

Hosta ‘Blue Cadet’, hosta

25 cm, listi 15cm  cveti: 6-7   m2: 7  polsenca, senca

Listi so modrozeleni, nekoliko bolj sivkasti na spodnji strani in lepe, nekoliko bolj podolžne srčaste oblike s popolnoma ravnim robom. Cvetovi so sivkino vijolični. Najbolje uspeva v svetli senci. Modrikasto barvo obdrži le do sredine poletja, potem je temno zelena. Je ena hitreje rastočih sort in zato dobra pokrovna rastlina. Jeseni se odene v zelo lepe rumenkaste barve.

Žlahtnitelj je Paul Aden, l. 1974.

Hosta fortunei ‘Albopicta’; hosta

45 cm, listi 25 cm  cveti: 7-8   m2: 4-5   polsenca, senca

Sorta je nastala kot naravni mutant H. fortunei. Sredica lista je rumenobela do kremnobela, neenakomeren rob pa tvorita temno zelena ter svetlejša olivnozelena. Listni rob je raven do rahlo valovit. Cvetovi so sivkino vijolični s temnejšimi žilami. Pisanost v poletju izgine in jo najdlje obdržimo v svetli senci in hladnejši mikroklimi. Če je že spomladi izpostavljena soncu, mnogokrat sredica lista postane slonovinasto bela. Je raščava, lahka za vzgojo ter pozno požene iz zemlje.

Nagrajena  AGM pri RHS.

Hosta fortunei ‘Whirlwind’; hosta

45-50 cm, listi 35 cm  cveti: 6-7   m2: 4-5  polsenca, senca

Predvideva se, da je sorta nastala kot mutacija H. fortunei ‘Hyacinthina’. Sredica lista je najprej svetlo rumena do slonovinasta, nato pa preko zelenorumene preide v svetlejšo zeleno. Neenakomeren in zelo širok rob je obarvan zelo temno zeleno. Cvetovi svetlo vijolični. Čeprav pisanost starih listov tekom sezone izginja, mladi poskrbijo za zanimiv izgled celotne rastline. Listi so dokaj trdi in malo manj privlačni za polže. Na hladnejših mestih jo sadimo tako, da dobi nekaj jutranjega sonca, drugače v permanentno svetlo senco. Srednje do hitro rastoča.

Hosta ‘Francee’, hosta

60 cm, listi 40 cm  cveti: 6-7   m2: 5  polsenca, senca

Sorta je nastala kot mutacija H. fortunei ‘Albomarginata’ l. 1986 (Klopping in AHS). Listi so temno zeleni z dokaj ravnim in ozkim belim robom, površina je le rahlo nagubana, listni rob raven, oblika pa je srčasta. Cvetovi so svetlo vijolični. Je ena boljših in bolj priljubljenih host z belim robom. Hitro rastoča, odlična kot pokrovna rastlina, dobro prenese tudi nekaj več jutranjega sonca, lepo se poda tudi v cvetlične lonce.

Hosta ‘Frances Williams’, hosta

Sinonimi: Hosta sieboldiana ‘Frances Williams’

70 cm, listi 50 cm  cveti: 6-7   m2: 3-4  polsenca, senca

Ta mutacija Hosta sieboldiana var. elegans ima zelo široke, nagubane liste z modrozeleno sredico z zelo neenakomernim rumenozelenim robom, ki lahko preide v krem rumeno barvo. V temnejšem okolju je sredica bolj modrikasta kot sicer. Cvetovi so skoraj beli. Da se pokaže v najlepši luči, potrebuje kar nekaj let rasti. Že od samega začetka je ena najbolj priljubljenih sort host. Čudovito izgleda tudi v cvetličnih loncih, a jo je v tem primeru nujno deliti na 3-4 leta.

Poimenovana je po Frances Ropes Williams (1883-1969) iz Massachusettsa v ZDA, ki je sorto odkrila med številnimi sejanci. Gospa je poleg številnih sort host v svet hortikulture prispevala tudi z ustanovitvijo American Hosta Society. Zanimiva pa je tudi zgodba o imenu te sorte. Najditeljica jo je poimenovala ‘Yellow Edge’, nek vrtnar pa je ime latiniziral v ‘Aureus Marginata’. Tudi slednja sprememba se ni obdržala, saj se je pričelo pojavljati ime Aureo-marginata. V zgodnjih 60. letih prejšnjega stoletja je George R. Robinson iz botaničnega vrta Univerze v Oxfordu od gospe Williams prejel sadiko te sorte. Slednji je pozabil na originalno ime, zato je to hosto poimenoval v čast najditeljici/žlahtniteljici.

Sorta je nagrajena z AGM pri RHS, l. 1986 pa je zmagala na Alex J. SDMHA.

Hosta ‘Golden Tiara’, hosta

30 cm  cveti: 6-8   m2: 7  polsenca, senca

L.1977 je Bob Savory introduciral H. ‘Golden Tiara’, ki je bila kasneje pomembna za pridobivanje novih sort. Na sredini lista je široka srednje zelena lisa, ki je obdana z rumenozeleno. Slednja lahko preide tudi v bolj rumenkast odtenek. Na olivno zelenih steblih se razvijejo temnejši vijolični cvetovi. Ta hitro rastoča sorta najbolje uspeva v svetli senci. Če je soncu izpostavljena za nekaj ur na dan, razvije temnejše cvetove.

Sorta je nagrajena z AGM pri RHS, l. 1944 pa je zmagala na Alex J. SDMHA.

Hosta ‘Krossa Regal’, hosta

80 cm, listi 60 cm  cveti: 7-8    m2:3-4   polsenca, senca

Sorta je križanec H. nigrescens in je ena izmed bolj zanimivih glede na obliko rasti oz. celotnega izgleda. Sivo nadahnjeni modrozeleni listi z dolgimi, močnimi peclji izgledajo kot gejzir vode. Cvetovi so sivkino vijolični. Najraje ima senco redkejših krošenj listopadne drevnine. Izjemna je kot izpostavljen posamezen primerek ali v cvetličnem loncu.

Žlahtntelja sta Gus in Alma Krossa.

Sorta je nagrajena z AGM pri RHS, l. 2001 pa je zmagala na Alex J. SDMHA.

Hosta ‘Minuteman’, hosta

Sinonimi: H. ‘Minute Man’.

50-55 cm, listi 40cm  cveti: 7-8    m2: 5  polsenca, senca

Ta hosta je nastala kot mutacija H. ‘Francee’. Precej konkavni listi so zelo temno zeleni s snežno belim in širokim robom, po obliki pa bolj široko srčasti, kot pri ‘Francee’.  V primerjavi s skoraj identično H. ‘Patriot’ ima bolj temno zeleno sredico ter bolj snežno bel rob.

Žlahtnitelj je J. Machen.

Hosta ‘Paul’s Glory’,  hosta

55 cm, listi 40 cm  cveti: 7   m2: 5  polsenca, senca

H. ‘Paul’s Glory’ je nastala kot spontana mutacija H. ‘Perry’s True Blue’. Njena najboljša lastnost je neverjetno zanimiva sprememba barv tekom sezone. Spomladi zelenorumeno sredico obdaja modrozelen rob, ki kasneje postane temno zelen, sredica pa se poleti spremeni v sončno rumeno do svetlo rumeno. Cvetovi so bledo vijolični.

Gojimo jo na legi z vsaj malce sonca saj le tako razvije najlepše barve, dobro prenaša tudi bolj tople klimatske razmere. Če je poleti izpostavljena soncu, sredica postane kremasto bela. Je srednje do hitre rasti. Nujno jo moramo razsajati na 3-4 leta, ker drugače lahko izgubi na pisanosti.

Izbrana je bila za poimenovano hosto leta 1999 pri American Hosta Growers Association.

Hosta plantaginea, hosta

55 cm  cveti: 8-9   m2: 4  polsenca, senca

Ta na Zahodu najdlje gojena vrsta izvira iz južne Kitajske. Srednje zeleni do svetlo zeleni, nekoliko bleščeči se listi z izrazito vdrtimi žilami so pri nas krasili ne legredice, pač pa so rastlino kot posodovko gojili tudi v loncih in jo ponekod celo (sicer brez potrebe) prezimovali v hišah. Cvetovi so zelo veliki, beli in čudovito dišijo. Pri nas, brez da bi jo ožgalo, prenese rastišče, kjer je polovico do tri četrtine dneva na soncu, seveda pa dobro raste tudi na bolj senčnem mestu. V globoki senci navadno ne cveti. Razen v ogromnih cvetličnih posodah, nikoli ne razvije tako velikih listov, kot če je posajena v gredici.

Hosta sieboldiana var. elegans, hosta

Sinonimi: Hosta sieboldiana ‘Elegans’.

80 cm, listi 50 cm  cveti: 7-8   m2: 3  polsenca, senca

Sorta je nastala kot križanec H. sieboldiana x H. ‘Tokudama’. Je ena bolj razširjenih in priljubljenih host, ki je v večjih vrtovih in parkih uporabljena tudi kot pokrovna rastlina. Listi so modrikasti, čvrsti in narebreni. Cvetovi so svetlo sivkino vijolični. Odporna na škodljivce, potrebuje svetlo senco tekom celega dneva, barvo pa najdlje obdrži na hladnejših mestih. Potrebuje precej časa, da se vraste.

Tekom let se je to sortno ime uporabljalo za več različnih selekcij H. sieboldiana, zato je precej verjetno, da velika večina v vrtnarijah ponujenih host sploh ni H. sieboldiana var. elegans.

Sorta je nagrajena z AGM pri RHS.

Hosta ‘Stiletto’, hosta

30 cm   cveti: 7-8   m2: 10  polsenca, senca

Sorta je l. 1987 nastala s križanjem H. ‘Amy Aden’ x H. pulchella ‘Kifukurin Ubatake’. Listi so zelo ozki, temno olivno zeleni s ozkim kremasto belim robom, ki je raven do nekoliko valovit. Cvetovi so vijolični. Odlična  hitro rastoča pokrovna rastlina, ki se lepo poda tudi na rob senčne gredice. Priporočljivo jo je razsajati na 4-5 let.

Hosta ‘Sum and Substance’, hosta

80 cm, listi 60 cm  cveti: 8   m2: 3  polsenca, senca

‘Sum and Substance’ je ena večjih gojenih host z velikimi, čvrstimi, svetlo zelenimi listi, ki so spomladi prekriti z rahlo sivkastobelo prevleko, na nekoliko bolj  svetlem mestu pa se kasneje obarvajo bolj rumeno. Površina je nekoliko nagubana, spodnja stran pa je prevlečena z intenzivnejšo belkasto prevleko. Cvetovi so bledo vijolični do skoraj beli.

Izbrana je bila za poimenovano hosto leta 2004 pri American Hosta Growers Association, nagrajena z AGM pri RHS.

Hosta ‘Halcyon’, hosta

Sinonimi: Hosta tardiana ‘Halcyon’

35cm, listi 25cm  cveti: 7-8   m2:5-7  polsenca, senca

H. ‘Halcyon’ je nastala s križanjem H. ‘Tardiflora’ x H. sieboldiana ‘Elegans’. Je ena najbolj modrih sort, kar jih poznamo, poleg tega pa ostane lepo obarvana krepko v poletje. Cvetovi so zelo bledo vijolični. Dokaj hitro rastoča. »Barva« listov variira glede na trenutno osvetljenost, saj je v določeni svetlobi videti skoraj povsem siva, v določenih pa zelo modra.

Originalna H. ‘Halcyon’ je večinoma videna le še v starih zbirkah, saj so jo pred uporabo tkivne kulture mnogokrat razmnoževali s setvijo. Tako je originalnost sorte, ki jo ponujajo trgovci in vrtnarji vprašljiva.

Sorta je nagrajena z AGM pri RHS, l. 1987 pa je zmagala na Alex J. SDMHA.

Hypericum sp., krčnica

V tem rodu s preko 400 vrstami najdemo tako enoletnice, zelnate trajnice kot tudi grmovja in drevesa. Gojimo jih zaradi rumenih cvetov in mnogokrat dekorativnih plodov, vrste, kot je šentjanževka Hypericum perforatum, pa tudi v medicinske namene. Kot pri mnogih drugih okrasnih trajnicah pa ni zanemarljiva tudi vloga listov oz. celotnih poganjkov, saj so mnoge krčnice odlične pokrovne rastline.

Glede tal niso posebno zahtevne, najraje imajo odcedna tla na sončnih rastiščih.

Razmnožujemo jih lahko s setvijo ali deljenjem spomladi ter jeseni. Pozno spomladi lahko pripravimo neolesenele potaknjence.

Hypericum  calycinum, čašasta krčnica

25-30 cm, listi 20 cm  cveti: 6-8    m2: 9   sonce, polsenca

Ta vednozelena do delno vednozelena rastlina se razrašča s podzemnimi stebli, zato je odlična pokrovna rastlina. Na poganjkih se poleti razvijejo do 10 cm široki, sončno rumeni cvetovi. Dokaj dobro uspeva tudi v svetli senci. Naravno raste v Bolgariji in Turčiji.

Hypericum olympicum f. uniflorum, olimpska krčnica

Sinonimi: Hypericum polyphyllum ‘Grandiflorum’.

15 cm, listi 10 cm  cveti: 6-8    m2: 10-13   sonce, polsenca

Ta nizka krčnica tvori goste gruče poganjkov v rahlo sivkasto zeleni barvi. Poleti se odene v množico drobnih rumenih cvetov. Gojimo jo na soncu na odcednih tleh. Dobro prenese sušo. Če poganjki postanejo grdi, ogoleli, jo nekoliko porežemo, da se obnovi.

Hypericum polyphyllum ‘Grandiflorum’

→ glej: Hypericum olympicum f. uniflorum

Iberis sp., grenik

Približno 40 vrst enoletnic, trajnic ter vednozelenih polgrmičkov naravno raste po J Evropi, S. Afriki, Iraku, Siriji, Turčiji, na Krimu in Kavkazu. Gojimo jih zaradi zbitih socvetij v beli ali rožnati barvi.

Sadimo jih v odcedna, lahko tudi zelo revna tla na sončno mesto v skalni vrt, škarpnike, grobove, cvetlične posode …

Grenike, ki jih gojimo kot trajnice, na nekaj let porežemo, da ohranijo gosto rast.

Razmnožimo jih lahko z jesensko setvijo v zaščitene grede ali z neolesenelimi potaknjenci pozno spomladi. Poleti napravimo delno olesenele potaknjence.

Iberis sempervirens