Vsebino te spletne enciklopedije se lahko razmnožuje, shranjuje in razširja le v nekomercialne namene, pri čemer se mora vidno navesti vir, podatki pa morajo ostati nespremenjeni. Za vsakršno drugačno rabo je potreben dogovor z avtorjem po elektronski pošti: info@trajnice-carniola.com

 

Tanacetum sp., bolhač

Približno 150 vrst pretežno trajnic raste po raznolikih odprtih rastiščih vse od obmorskih klifov do alpskih travišč. Večina vrst izvira iz Evrazije, nekaj pa jih je iz S Afrike in S Amerike. Alpske vrste so nizko rastoče in kompaktne, ostale pa so večinoma gručaste rasti. Listi so pogosto globoko deljeni in nekoliko aromatični. Na vrhu stebel se razvijejo posamezna socvetja (»cvetovi«) ali številčnejše skupine socvetij. Le-ta so marjetastega videza v beli, rumeni, rožnati ali rdeči barvi. Redki posamezniki so alergični na rastlinski sok bolhača.

Gojitvene zahteve in tehnike razmnoževanja so zaradi raznolikosti navedene pri posamezni vrsti/sorti.

Tanacetum coccineum, rdeči bolhač

Sinonimi: Chrysanthemum  coccineum, Pyrethrum coccineum.

Globoko deljeni listi spominjajo na praprot. Pokončna, tanka stebla na vrhu nosijo veliko, ivanjščici podobno socvetje z rumeno sredico in bledo rožnatim zunanjim vencem (cvetov).

Gojimo jih na soncu na odcednih tleh, ki naj bodo revna s hranili. V težjih, zbitih tleh so kratkoživega značaja.

Izvira iz gorskih travišč Kavkaza in JZ Azije.

Tanacetum coccineum ‘Robinson’s Pink’ oz. Robinson’s roza cvetoči, rdeči bolhač

Sinonimi: Chrysanthemum  coccineum ‘Robinson Pink’.

90 cm   cveti: 5-7    m2:7   sonce, polsenca

Zunanji cvetovi so roza, sredinski pa rumeni.

Tanacetum coccineum ‘Robinson’s Red’ oz. Robinson’s rdeče cvetoči; rdeči bolhač

Sinonimi: Chrysanthemum  coccineum ‘Robinson Red’.

90 cm   cveti: 5-7    m2:7   sonce, polsenca

Zunanji cvetovi so temno rdečeciklamni, sredinski pa rumeni.

Thalictrum sp., talin

Po traviščih, ob vodotokih in vlažnih, senčnih rastiščih uspeva okoli 130 vrst talinov. Med sabo se razlikujejo predvsem po velikosti, saj poznamo tako zelo visoke (do 4 m), kot tudi nizke, pokrovne vrste. Stebla so vitka, listi pogosto spominjajo na orličine (Aquilegia), socvetja pa zelo rahlega videza in mnogokrat spominjajo na pajčolanko (Gypsophila paniculata). Drobceni cvetovi so beli, rožnati, bledo vijolični, rumeni ali purpurni.

Večina jih je zelo lahka za vzgojo. Visoke vrste ter sorte sadimo v gredico, kjer je dobrodošla podpora drugih rastlin, v zelo dobrih tleh pa pogosto potrebujejo oporo. Najlepše uspevajo na soncu v odcedni, a zmeraj vlažni zemlji.

Razmnožujemo z jesensko setvijo (seme vzkali šele spomladi). Visoke vrste imajo ponavadi precej olesenel predel pod koreninskim vratom, zato je delitev le-teh težavna, nizke vrste so za delitev manj problematične.

Thalictrum aquilegifolium, vetrovka

80-100 cm   cveti: 5-7    m2: 6   sonce, polsenca

Puhasta socvetja so zamolklo svetlo rožnata, lahko tudi bela. Pravzaprav za vso barvo poskrbijo le prašniki oz. natančneje rožnate prašnične niti. Listi so podobni orličinim in nekoliko modrikasti. Vetrovka je dolgoživa trajnica, ki na enem mestu lahko ostane dolga leta.

Naravno uspeva v Evropi, Koreji, na Kitajskem in Japonski.

Thalictrum delavayi, Delavayev talin

120 cm   cveti: 6-9    m2: 6   sonce, polsenca

Prepoznavni cvetovi te vrste so zbrani v zelo rahla, prosojna socvetja na vrhu stebel. Cvetovi so hladnega rožnatega odtenka, drobni in s široko razprtimi venčnimi listi. Gojimo ga na svežih globokih tleh, zelo lepo se poda v imitacije gozdnih robov in v podeželske cvetlične grede.

Thalictrum delavayi ‘Album’, Delavayev talin

100 cm   cveti: 6-9    m2: 6   sonce, polsenca

Sorta je po obliki enaka divjim predstavnikom, le da je malce nižja in s povsem belimi cvetovi.

Thalictrum delavayi ‘Hewitt’s Double’, Delavayev talin

Sinonimi: Thalictrum dipterocarpum ‘Hewitt’s Double’
120 cm   cveti: 6-9    m2: 6   sonce, polsenca

Izjemno priljubljena in lepa sorta s povsem polnimi rožnatimi cvetovi, ki spominjajo na tiste od pajčolanke (šlajerja). Rastlina je nežne postave, zato ji pripravimo oporo ali pa ji dovolimo, da se nasloni na druge višje trajnice in grmovnice.

Thalictrum flavum ssp. glaucum, rumeni talin

200 cm   cveti: 7-8    m2: 5   sonce, polsenca

Ta podvrsta rumenega talina se odlikuje po pastelno rumenih, dišečih cvetovih na robustnih steblih. Listi so intenzivno modrozeleni.

Thymus sp., materina dušica, timijan

Približno 350 vrst trajnic, polgrmov in grmov raste po bazičnih rastiščih in suhih traviščih širom Evrazije. Nasproti si izraščajoči listi so večinoma ovalne oblike in bolj ali manj aromatični. Poleti se razvijejo gosta socvetja rožnatih ali belih cevastih cvetov, ki močno privlačijo čebel in druge opraševalce.

Materine dušice gojimo predvsem zaradi uporabe v kuhinji in uporabnosti kot manjše pokrovne rastline med kamni, tlakovci itd. Za prehrano uporabljamo predvsem vrste T. vulgaris, T. citriodosrus, T. vulgaris in T. herba-barona. Gojimo jih na odcednih, nevtralnih ali bazičnih tleh na soncu. Hitreje rastoče vrste/sorte lahko po cvetenju postrižemo in tako poskrbimo, da bodo ostale goste rasti tudi v prihodnje.

Razmnožujemo jih s spomladansko delitvijo, s potaknjenci tekom poletja ali pa s setvijo.

Thymus citriodorus, limonska materina dušica

Nekateri viri to materino dušico navajajo kot vrsto, nekateri pa kot križanec med T. pulegioides in T. vulgaris.

Rastlina je gručaste, grmičaste rasti z do 1 cm dolgimi, zelenimi in le redko dlakavimi listi.

Thymus citriodorus ‘Aureus’, limonska materina dušica

15 cm, listi 10 cm  cveti: 7-8    m2: 9-15   sonce, polsenca

Na listih se iz smeri stebla svetlo zelena hitro prelije v zelenorumeno ali povsem rumeno barvo. Cvetovi so bledo roza. Je pritlehne rasti in vednozelena.

Thymus citriodorus ‘Silver Queen’, limonska materina dušica

20 cm, listi 15 cm  cveti: 6-7    m2: 9-15    sonce, polsenca

Pokončne, grmičaste rasti, listi so zeleni z vpadljivo kremnobelo obrobo. Cvetovi zelo svetlo rožnati. Grmičke je dobro vsako leto po cvetenju nekoliko prikrajšati, drugače izgubijo na kompaktnosti. Ena bolj priljubljenih sort materine dušice za kombinacije z vrnicami. Listi imajo značilen sladek limonin von.

Sorta je nagrajena z AGM pri RHS.

Thymus ‘Doone Valley’, materina dušica

Sinonimi: T. citriodorus  ‘Doone Valley’.

15 cm  cveti: 8-9    m2: 9-15    sonce, polsenca

Polegle in goste rasti. Listi so olivno zeleni, mnogo od njih pa je rumeno-zeleno pisanih. Svetlo rožnati cvetovi se odpirajo iz rdečih popkov.

Thymus praecox ‘Albiflorus’, rana materina dušica

5 cm  cveti: 7-8    m2: 10-15    sonce, polsenca

Nizke preproge drobnih zelenih listov, hitre rasti in polna snežno belih cvetov. Zelo je primerna za pokrivanje tal med pohodnimi ploščami, tlakovci … in za zapolnjevanje drugih špranj.

Thymus praecox ‘Coccineus’, rana materina dušica

5 cm  cveti: 7-8    m2: 10-15    sonce, polsenca

To je zelo nizka rastlina, ki tvori preproge rahlo dlakavih listov in intenzivno rožnatih cvetov. Zelo je primerna za pokrivanje tal med pohodnimi ploščami, tlakovci … in za zapolnjevanje drugih špranj.

Thymus praecox ‘Minor’, rana materina dušica

3 cm  cveti: 7-8    m2: 15-20    sonce, polsenca

Izredno gosto rastoča in zelo nizka sorta z drobcenimi sivozelenimi listi in pastelno rožnatimi cvetovi. Je počasne rasti, zato je primerna za skalnjake in zapolnjevanje najmanjših špranj npr. med tlakovci.

Thymus pulegioides, polajeva materina dušica, polaj

5-30 cm  cveti: 6-8    m2: 10    sonce, polsenca

Polegle rasti, a bolj zračnega videza. Višina zelo variira od pogojev. V najslabših razmerah na slabih tleh, kjer je pogosta suša, bo čisto pritlehne rasti, v boljših pogojih pa bo izgledal kot nizek polegli grmiček. Po glavni sezoni cvetenja se posamezna socvetja pojavljajo še vse v jesen. Cveti v svetlo rožnati barvi. Izjemno trdoživa samonikla vrsta.

Thymus pulegioides ‘Bertram Anderson’, polajeva materina dušica, polaj

Sinonimi: T. ‘Anderson’s Gold’.

5-7 cm  cveti: 6-7    m2: 10-15    sonce, polsenca

Polegle rasti, drobni eliptični listi, ki so svetlo zeleni do rumenozeleni, jeseni ter pozimi postanejo še bolj intenzivno rumeni. Delno pohodna sorta.

Thymus serpyllum, polegla materina dušica

5-7 cm  cveti: 6-8    m2: 10-15    sonce, polsenca

Dokaj hitro rastoča vrsta za pokrivanje tal. Zeleni listi, cvetovi rožnati. Delno pohodna.

Tiarella sp., tiarela

Le nekaj precej variabilnih vrst raste po gozdovih S Amerike in V Azije. So gručasto rastoče trajnice s srčasto oblikovanimi listi, ki se počasi širijo in so tudi dobre pokrovne rastline. Nekatere, kot je T. cordifolia, se razširjajo s podzemnimi stebli. Pozno spomladi ali zgodaj poleti požene množica stebelc s klasastimi socvetji v beli ali svetlo rožnati barvi.

Na vzhodu S Amerike so trenutno vse tiarele klasificirane kot T. cordifolia, a jih hortikulturna stroka deli na gručasto rastoče (T. wherryi) in tiste, ki se razširjajo s podzemnimi stebli (T. cordifolia). Na pacifiški obali istega kontinenta so vse oblike razvrščene pod vrsto T. trifoliata), ki jo le redko srečamo v vrtovih. Zaradi omenjene velike variabilnosti in zmede pri klasificiranju, lahko v prihodnje pričakujemo nove spremembe v poimenovanju določenih tiarel.

Gojimo jih v humoznih, odcednih in vedno vlažnih tleh v senci ali polsenci. S stoloni razširjajoče se vrste so odlične pokrovne rastline, gručaste pa zasajamo v skupine v gozdne vrtove, senčne skalnjake …. Večina jih je uporabnih tudi kot rezano cvetje.

Razmnožujemo jih z deljenjem.

Ime rodu izhaja iz grške besede tiara, kar pomeni posebno perzijsko pokrivalo (nekakšen turban).

Tiarella wherryi, Wherryjeva tiarela

Sinonimi: T. cordifloia ssp. collina.

25-30 cm, listi 15 cm  cveti: 4-5    m2:9-11   polsenca, zelo svetla senca

Listi so srčasti, včasih globoko deljeni, pogosto z intenzivno rdečerjavo pego tik ob stiku s pecljem in nekoliko razširjeno ob glavnih žilah. Zelo bledi, skoraj beli cvetovi se odpirajo iz svetlo rožnatih do lososnorožnatih popokov. Najlepše uspeva v svetli senci, tolerira pa tudi delno senco. Z lahkoto jo je razmnoževati z deljenjem.

Naravno raste na JZ ZDA.

Trillium sp., trolist

Nekaj manj kot 50 vrst trajnic raste po gozdovih S Amerike ter V Azije. Te dolgoživeče, spomladi cvetoče rastline imajo v tleh horizontalno rastočo zadebeljeno podzemno steblo. Na nepravem steblu se razvijejo trije ovalni in na koncu zašiljeni listi. Glede na pozicijo cveta troliste delimo na sedečecvetne in pecljatocvetne. Pri prvih cvet izrašča neposredno iz stičišča listov, ki so večinoma posuti z rjavovijoličnimi ali bolj rdečkastimi pegami. Pri drugi skupini pa so cvetovi nameščeni nekoliko višje nad listi in niso tako pokončni (lahko celo povsem povešeni) kot pri sedečecvetnih. Cvetovi so lahko snežno beli, kremasti, rumeni, zelenkasti, temno rdeči, bordo rdečevijolični in celo v kombinacijah dveh barv.

Najbolje jih je gojiti v senci listopadnih dreves in grmov v normalni, odcedni vrtni zemlji. Hvaležni bodo za dodajanje listavke, izogibati pa se moramo šoti, saj lahko povzroči gnitje podzemnega stebla. Dokaj dobro prenesejo nekaj poletne suše.

Razmnoževanje je zahtevno, kar se odraža tudi v ceni sadik. Vzgoja iz semena je dolgotrajna, sejanci namreč zacvetijo šele po petih do sedmih letih. Enostavneje je deliti podzemno steblo po cvetenju.

Trillium cuneatum, klinasti trolist

30 cm  cveti: 4-6   m2: 15   polsenca, zelo sveta senca

To je raščava sorta, ki tvori lepe gruče poganjkov z ovalnimi listi, ki so v času cvetenja izrazito pegasti, kasneje pa temne rjavordeče pege nekoliko zbledijo. Cvetovi so dvobarvni, saj so pri dnu mnogo temnejši. Pojavljajo se rjavopururne, rumene in redkeje zelenkasto cvetoče oblike. Gojimo ga v bazičnih tleh, prenaša pa tudi rahlo kisla. V submediteranskem delu Slovenije je nekoliko težavnejši za vzgojo, saj pozimi potrebuje nizke temperature.

V prodaji se pod tem imenom občasno pojavlja T. sessile.

Izvira iz JV. ZDA.

Trillium grandiflorum, velikocvetni trolist

30 – 35 cm  cveti: 4-5   m2:15   polsenca, zelo sveta senca

Velikocvetni trolist je eden najbolj impozantnih, saj ima zelo velike snežno bele cvetove, ki s staranjem postanejo rožnati. Mladi poganjki so lahko malce pegasti. Je lahek za vzgojo, a zelo počasne rasti. Starejši trolist tvori velike šope poganjkov, ki izraščajo iz ene same rastline. Gojimo ga v nevtralnih ali rahlo kislih ter humoznih tleh. Ta vrsta je ena izmed bolj občutljivih za sivo plesen.

Raziskave so pokazale, da sejanci zacvetijo šele, ko so stari 7-10 let oz. ko skupna površina listov meri vsaj 36 cm2 oz. je podzemno steblo veliko 2,5 cm3.

Vrsta je bila prvič opisana l. 1803 kot T. rhomboideum var. grandiflorum.

Naravno uspeva v Kanadi ter J in V ZDA.

Vrsta je nagrajena z AGM pri RHS.

Uvularia sp., uvularija

5 vrst trajnic uspeva po gozdovih vzhodne S Amerike. Iz plazečih se podzemnih stebel izraščajo pokončna stebla, ki se proti vrhu bolj ali manj usločijo. Celorobi listi so izmenično nameščeni vzdolž stebla. Rumeni kimajoči cvetovi spominjajo na delno odprt pasji zob (Erythronium sp.).

Uvularije se lepo podajo v gozdne vrtove ter senčne skalnjake.

Gojimo jih v konstantno vlažnih, odcednih in humoznih tleh v delni senci.

Razmnožujemo z delitvijo ali setvijo.

Uvularia grandiflora, velikocvetna uvularija

30-40 cm  cveti: 5-6    m2: 10   polsenca

Ta vrsta ima največje cvetove (do 5 cm), ki so svetlo rumene barve. Posamezno steblo jih nosi do 4. V zemlji ima mesnata podzemna stebla, ki omogočajo počasen nastanek manjše kolonije te vrste. Rada ima humozna tla, tolerira pa tudi bolj bazično zemljo.

Vrsta je nagrajena z AGM pri RHS.