strašnicaKar nekaj trajnic ima krtačkam oz. repkom podobna socvetja in med take spada tudi japonska strašnica Sanguisorba obtusa.

Neupravičeno prezrte strašnice

Strašnice so žal v Sloveniji še vedno precej prezrte trajnice, a si zaradi raznolikih in nenavadnih socvetij ter lepih listov vsekakor zaslužijo več pozornosti. V naši divjini uspevata v vrtnarstvu vse bolj uveljavljeni vrsti zdravilna in mala strašnica (Sanguisorba officinalis in S. minor). Medtem, ko sta omenjeni najbolj primerni za ustvarjanje naravnega izgleda zasaditve, bo japonska strašnica navdušila predvsem vse tiste, ki imajo radi bogato cvetoče trajnice z nekoliko bolj posebnim izgledom. Na tankih steblih se na višini nekje 70 – 90 cm razvijejo intenzivno roza obarvana navzdol usločena socvetja. Cvetna stebla izraščajo iz bogatega »grmička« čudovitih sestavljenih listov, ki so lep okras grede tudi, ko rastlina ne cveti.

Kako poskrbimo za strašnice

To strašnico sadimo v normalna vrtna tla na sonce ali polsenco. Čeprav so njene idealne razmere stalno vlažna, odcedna in humozna tla, vseeno dobro prenese tudi sušo. K trpežnosti močno pripomore močan in globok koreninski sistem. Ob številnih ujmah, ki vse pogosteje divjajo po državi v poletnem času, ni zanemarljivo omeniti tudi to, da je celotna rastlina izredno fleksibilna in jo tudi močna toča težko poškoduje.

Še nekaj o kombiniranju

Čeprav je japonska strašnica tujega porekla, se vseeno lepo poda v slovenske vrtove. Možnosti uporab je veliko. Zaradi posebno oblikovanih socvetij in nenavadnih listov jo lahko izpostavimo ter posadimo v preplet nizkih pokrovnih trajnic, kot so debelačke; Pachysadnra terminalis, navadni zimzelen; Vinca minor, valdštajnija; Waldsteinia ternata, timijana; Thymus serpyllum in npr. spomladnaske torilnice; Omphalodes verna. Druga možnost je bolj monokulturen pristop z večjimi skupinami izključno te strašnice. Oba opisana pristopa sta zelo uporabna tudi v modernih vrtovih, kjer sicer ključno vlogo igrajo različne ploskve in arhitekturni elementi. Tretji način je kombiniranje v zelo mešanih nasadih raznolikih trajnic in drugih okrasnih rastlin. Združimo jo lahko z različno visokimi rastlinami, kjer lahko s pravim izborom zavijemo v bolj cvetoč podeželski slog ali z obilico okrasnih trav bolj v smer travniških in prerijskih podob vrtov.

Maslenice v soseščini čokoladno obarvanih cvetov

Maslenica Sweet Hot CholocateTa izjemna barva cvetov kar kliče po nenavadnih in drznih vrtnih kombinacijah. Ena od mnogih opcij je, da v gredo vključimo še nekaj čokoladnih in bordo odtenkov (čokoladna kozmeja Cosmos atrosanguineus, iskrivke Heuchera ‘Obsidian’, zdravilna strašnica Sanguisorba officinalis ‘Morning Select’, oblasti luk Allium sphaerocephalon), potem pa tej barvi dodamo vinsko ali ogneno rdečo in malce okrastih odtenkov. Sliko lahko poživimo z rumenozelenimi socvetji plahtice Alchemilla mollis. Seveda ne pozabimo tudi na široko paleto čebulnic in gomoljnic. Spomladi lahko začnemo s skoraj črnimi tulipani Tulipa ‘Queen of Night’, poletje in jesen pa pokrijemo s temnimi škrniclji Zantedeschia ‘Black Star’ in dalijami Dahlia ‘Chat Noir’.

Ognjena kombinacija

Temni, rjavordeči do rjavovijolični odtenki so dobrodošli tudi v malce barvno »naprednejše« zasnovanih zasaditvah. Živahne oranžne in živo rdeče barve namreč skupaj z omenjenimi temnejšimi dobijo nov obraz in ne delujejo tako »na prvo žogo«. Problem je namreč v tem, da kopica rdečih in oranžnih cvetov, ki jim radi dodamo še živo rumene odtenke, delujejo zelo vpadljivo, burno, ekstrovertirano, take zasaditve pa največkrat ljudje slabo povežejo s celotno okolico grede. Maslenico poskusite kombinirati z oranžnimi in rdečimi rmani (npr. Achillea ‘Terra Cotta’, A. millefolium ‘Cassis’), oranžnimi ameriškimi slamniki (Echinacea ‘Tomato Soup’), rdečimi velikocvetnimi kokardami (Gaillardia x grandiflora ‘Burgunder’), montbrecijami (Crocosmia ‘Lucifer’), vrtnimi kresnicami (Astilbe ‘Glut’) idr. Za še močnejše barvne poudarke pri tleh ustvarimo preprogo iskrivk, uporabimo živahno obarvane sorte, kot so Heuchera ‘Marmalade’, H. ‘Big Top Gold’, H. ‘Maroon Blush’, H. ‘Orange Blush’.

Žlahtno vijoličasta zasaditev

Če želimo nekaj bolj nenavadno elegantnega, žlahtnega, v gredi pokombiniramo s pretežno temno vijoličnimi odtenki. V ta namen uporabimo travniško kaduljo in vrtne križance (Salvia pratensis, S. x sylvestris, S. nemorosa), preobjede (Aconitum carmichaelii), južno baptizijo (Baptisia australis), polnocvetno koprivasto zvočnico (Campanula trachelium ‘Bernice’), ostrožnik (Delphinium ‘King Arthur’), gozdno krvomočnico (Geranium sylvaticum ‘Amy Doncaster’), sibirsko peruniko (Iris sibirica ‘Ruffled Velvet’), volčji bob (Lupinus ‘Kastellan’), latasto plamenko (Phlox paniculata ‘Blue Paradise’) idr.