Hoste - sorta Tom Schmid V poplavi različnih sort, ki so si mnogokrat že precej podobne, je dobro pogledati tudi pogosto prezrt atribut host – obliko rasti.

Fontanast videz hoste ‘Tom Schmid’

Sorta ‘Tom Schmid’ je nastala kot mutacija sorte ‘Krossa Regal’ in od nje podedovala čudovit »gejzirski« ali bolje rečeno fontanast izgled. Listni peclji so zelo močni in dolgi, listna ploskev pa se torej visoko nad tlemi razpre bolj ali manj horizontalno. Mladi listi so temno modrozeleni s kremnobelo obrobo, poleti pa sredica postane temno zelena. Listna ploskev je nekoliko izdolžena z zašiljenim vrhom, v dolžino pa doseže v povprečju 19 cm.
To srednje do hitro raščavo sorto sadimo v globoko ali svetlo senco. Zaradi lepe oblike rasti čudovito izgleda v okrasnih loncih.

Hoste sorta WhirlwindHosta z zavihanimi listi

Hosta ‘Whirlwind’ je zelo priljubljena zaradi zanimive obarvanosti in strukture listov. Kontrastna kombinacija zelo temno zelenega neenakomernega robu in kremnorumene sredice, ki kasneje preide v zelo svetlo rumeno in nato v svetlo olivno zeleno, je več kot vpadljiva. Lepa je tudi oblika lista, saj so robovi nekoliko zavihani navzgor in dajejo občutek konkavne listne ploskve. Konec oz. vrh lista je ostro zašiljen in celotna rastlina izgleda kot skupek plamenov.
Barva listov močno variira od lege in temperatur. Za najlepše kontraste med sredico in obrobo je nujno vsaj nekaj jutranjega sonca, idealna pa je lega pod redko krošnjo listopadnega drevesa. Za gojenje je zelo enostavna in precej hitro raste. Je ena boljših sort za prekrivanje večjih površin.
Listi v višino dosežejo nekje 25 do 30 cm, bledo vijolična socvetja pa se nad liste dvignejo še za približno dodatnih 20 cm. Pomemben podatek je tudi ta, da so listi te hoste precej debeli, to pa pomeni, da so mnogo bolj odporni na polže, kar se je izkazalo tudi v naših nasadih.

Obe sorti lahko več let rasteta na istem mestu. Ko se dobro vrasteta, sta zelo odporni tudi na sušo. Presajamo in razsajamo, ko vidimo, da je rast razrast upešala in listi postajajo manjši.

Bela hosta White FeatherPoznamo belo cvetočo hosto, ki naše vrtove spremlja že zelo dolgo in za povrhu še lepo diši. Kaj pa beli listi? Ja, poznamo hoste z belimi obrobami listov ali belo sredico. Sorta ‘White Feather’ pa naredi še korak naprej, ima namreč povsem bele liste.
Lahko bi ji rekli tudi bela hosta, saj spomladi iz zemlje pokukajo zašiljeni listi v slonovinasto beli barvi. Si predstavljate kakšen kontrast ustvari s temno zemljo ali zelenimi, kaj šele rdečelistnimi (iskrivke; Heuchera hy.) in črnolistnimi trajnicami (črna kačja brada; Ophiopogon planiscapus ‘Nigrescens’) v okolici? Listi se v začetku poletja pričnejo barvati zeleno, a ta proces poteka počasi. Najprej se obarvajo listne žile in šele nato vmesni prostor. Vseeno pa se ne spremeni v »dolgočasno« zeleno hosto, saj največkrat večji del sezone ostane vsaj nekoliko pisana in to na zelo zanimiv, drugačen način, kot druge sorte. Najprej se zeleno obarvajo žile, potem pa postopoma še medžilni del. V prid nam je tudi pogost pojav rasti mladih listov na sredini, saj so ti vedno v začetku beli.
Sorta je nastala kot naključna mutacija Hosta ‘Undulata’. Cvetna stebla z bledo vijoličnimi zvončastimi cvetovi dosežejo tudi pol mera, listi pa ostanejo precej nižji. Je srednje raščava in tolerira jutranje sonce, sicer pa jo je najbolje saditi v polno senco.

Bela hosta ni zahtevna za vzgojo

Kot druge hoste potrebuje nekaj časa, da se dobro vraste in v tem času se tla ne smejo izsušiti. Kasneje bo mnogo bolj odporna na sušo, a bo vseeno najlepša, če jo bomo v daljšem zelo vročem in suhem vremenu občasno izdatno zalili. Glede gnojenja ni zahtevna. Ob sajenju ji priskrbimo dobro zemljo in morda dodamo nekaj komposta ali drugega organskega gnojila, kasneje pa dognojevanje večinoma ni potrebno.