Prodajne uspešnice

Konec pomladi in v začetku poletja se na vitkih, pokončnih in skoraj golih steblih razprejo cvetovi, poznamo pa tudi številne sorte v drugih barvah. Ta zelnata trajnica se rada sama zaseje. Za lepo cvetenje potrebuje vsaj kakšno uro sonca. Dlanasto deljeni listi so zeleni do sivozeleni in že sami zase lepi.
Konec pomladi in v začetku poletja se na vitkih, pokončnih in skoraj golih steblih razprejo vijoličnomodri cvetovi, poznamo pa tudi številne sorte v drugih barvah. Ta zelnata trajnica se rada sama zaseje. Za lepo cvetenje potrebuje vsaj kakšno uro sonca. Dlanasto deljeni listi so zeleni do sivozeleni in že sami zase lepi.
Konec pomladi in v začetku poletja se na vitkih, pokončnih in skoraj golih steblih razprejo vijoličnomodri cvetovi, poznamo pa tudi številne sorte v drugih barvah. Ta zelnata trajnica se rada sama zaseje. Za lepo cvetenje potrebuje vsaj kakšno uro sonca. Dlanasto deljeni listi so zeleni do sivozeleni in že sami zase lepi.
6,40 €
Izredno nežna spomladanska rast, in tudi sicer zelo nežni  zeleni listi ne nakazujejo na kakšno pretirano prilagojenost na sušo pri tej trajnici, a nas v tem primeru videz nekoliko zavaja. Migalica raste v zelo različnih razmerah in se presenetljivo dobro obnese tudi v bolj vroči in suhi klimi. Ne sodi med najbolj na sušo prilagojene rastline, a je dovolj...
Za vse so značilne bolj ali manj mesnate korenine, ki uskladiščijo veliko vode in hranil, zato lahko dobro prenesejo daljša obdobja suše. Velika večina jih raste gručasto in se razmeroma hitro razraščajo v večje skupine. Listi so trakasti, zeleni in usločeni. Predvsem junija in julija, pri nekaterih sortah julija in avgusta, na golih steblih opazujemo...
5,40 €
Brez rožmarina v zeliščnem vrtu skoraj ne gre, četudi zgolj kot sezonski dodatek, saj marsikje po Sloveniji grmiček ne prezimi. Vednozelen grm je zelo aromatičen, z ozkimi usnjatimi listi, v višino pa zraste 50–150 cm. Zgornjo višino dosega le v mili klimi. Od marca do avgusta se pojavljajo svetlo vijolični, včasih skoraj beli cvetovi. 
Za vse so značilne bolj ali manj mesnate korenine, ki uskladiščijo veliko vode in hranil, zato lahko dobro prenesejo daljša obdobja suše. Velika večina jih raste gručasto in se razmeroma hitro razraščajo v večje skupine. Listi so trakasti, zeleni in usločeni. Predvsem junija in julija, pri nekaterih sortah julija in avgusta, na golih steblih opazujemo...
Mačje mete so ne le po bežnem videzu podobne sivkam, oboje imajo namreč sivo zelene liste in sivkino vijolična socvetja, ampak so si tudi dejansko sorodne, saj oba rodova sodita v družino ustnatic (Lamiaceae). To barvno podobnost seveda najdemo predvsem pri najpogosteje gojenih mačjih metah kot sta vrtna mačja meta (N. × faassenii) in grozdasta mačja meta...
Iz listnih rozet, ki jih tvorijo breskovim listom podobni, še nekoliko ožji listi, se v začetku poletja dvignejo sloka stebla z zvončastimi modrovijoličnimi ali belimi cvetovi. Poznamo tudi polnocvetne sorte. Ta trajnica se razrašča tako, da tvori nove mlade rozete blizu starševske, čez čas pa tvori pravcate male kolonije oz. večje gruče rozet.
Prikazujem 13-24 od 25 izdelkov
Izdelek je bil dodan na seznam želja
Izdelek dodan v primerjavo