Košarica
V vaši košarici ni več izdelkov
Prodajne uspešnice
3,20 €
Križanci med vrstama G. macrorrhizum in G. dalmaticum, ki se imenujejo po mestu Cambridge, se sicer pojavljajo tudi v naravi, vrtne različice oz. sorte pa so predvsem posledica namernega oz. ciljnega križanja žlahtniteljev. Celotna rastlina je aromatična, visoka 20–25 cm, razrašča pa se s podzemnimi stebli, zato je odlična pokrovna rastlina.
5,40 €
Brez rožmarina v zeliščnem vrtu skoraj ne gre, četudi zgolj kot sezonski dodatek, saj marsikje po Sloveniji grmiček ne prezimi. Vednozelen grm je zelo aromatičen, z ozkimi usnjatimi listi, v višino pa zraste 50–150 cm. Zgornjo višino dosega le v mili klimi. Od marca do avgusta se pojavljajo svetlo vijolični, včasih skoraj beli cvetovi.
13,99 €
Privlačnost te plezalke je v obilici lepo polnjenih cvetov in dišavi. ADR 2007, nagrada za dišave v Nantesu. Zraste približno 250 cm in razvije množico okroglo oblikovanih cvetov v večih odtenkih od rožnate do skoraj bele v prelivajočem valu od starejših lističev po obodu do temnejših, bolj rožnatih proti sredici.
4,60 €
Stranskolistna nebina ali astra; lahko uspeva v normalnih vrtnih tleh in tudi na bolj suhih rastiščih. Poganjki so okrasni zaradi dolgih zašiljenih listov v temno vijolični barvi, konec poletja in jeseni pa ta sorta razvije množico drobnih belih socvetij.
3,80 €
Nepeta calamintha ssp. calamintha – drobnolistni čober; je vsestranska trajnica, ki jo z lahkoto lahko vključimo v različne kombinacije. Dolgotrajno cvetenje, drobni belkasti cvetovi, poleg tega pa še aromatičnost zapolnjujejo vrzeli v več pogledih.
4,60 €
Makedonsko grabljišče (Knautia macedonica) prihaja z Balkana in od sredine poletja do začetka jeseni krasi gredo s socvetji, ki spominjajo na naše travniško grabljišče. Posebnost vrste je barva socvetij, ki nas pritegnejo s posebnim odtenkom vinsko rdeče. V višino doseže 60 cm ali več, odvisno od dostopnosti hranil in vlage.
3,80 €
Mačje mete so ne le po bežnem videzu podobne sivkam, oboje imajo namreč sivo zelene liste in sivkino vijolična socvetja, ampak so si tudi dejansko sorodne, saj oba rodova sodita v družino ustnatic (Lamiaceae). To barvno podobnost seveda najdemo predvsem pri najpogosteje gojenih mačjih metah kot sta vrtna mačja meta (N. × faassenii) in grozdasta mačja meta...