Prodajne uspešnice

Vrtni telohi so ena bolj cvetočih trajnic pozne zime in zgodnje pomladi. Obilica cvetov različnih barv navdušuje tudi opraševalce, po cvetenju pa vrt krasijo tudi z lepim zimzelenim listjem. Odlični za pozen zimski in pomladni okras balkonov, teras in vhodov, po cvetenju pa jih presadimo na vrt.
Sem bi lahko uvrstil tudi številne jeseni cvetoče križance, ki jih je na tržišču iz leta v leto več in so na voljo v različnih višinah ter odtenkih rožnate in pa v beli barvi. Te vetrnice spadajo v glavno skupino cvetočih jesenskih trajnic in marsikje nosijo vodilno vlogo zasaditev. Predvsem višje sorte se dokaj hitro vegetativno razširijo, in ker...
Zelnata trajnica, ki tvori šope s temno zelenimi listi z nazobčanimi robovi. V začetku poletja pokončna stebla proizvedejo velike, dišeče kremno bele cvetove z rumenimi sredicami in kremasto belimi cvetnimi listi. Ena najbolj dišečih!
13,99 €
Ta čudovita vrtnica je pravi hibrid - bitje dveh svetov: kot "persica" je zaradi svoje marelične barve prva sorta tega toplega odtenka v sortni liniji Orienta®. Žuželkam prijazen, robusten, košat, kompakten grm. Zraste 40-60 cm in dobro pokriva tla.
Konec pomladi in v začetku poletja se na vitkih, pokončnih in skoraj golih steblih razprejo cvetovi, poznamo pa tudi številne sorte v drugih barvah. Ta zelnata trajnica se rada sama zaseje. Za lepo cvetenje potrebuje vsaj kakšno uro sonca. Dlanasto deljeni listi so zeleni do sivozeleni in že sami zase lepi.
Množica majhnih sivih listnih rozet tvori goste pritlehne preproge tudi na bolj siromašnih tleh. Maja in junija se na steblih, ki zrastejo v višino 10–20 cm, pojavijo temno rdeče rožnata gosta socvetja. Poznamo tudi bele, svetlo rožnate in temno rožnate sorte.
Konec pomladi in v začetku poletja se na vitkih, pokončnih in skoraj golih steblih razprejo vijoličnomodri cvetovi, poznamo pa tudi številne sorte v drugih barvah. Ta zelnata trajnica se rada sama zaseje. Za lepo cvetenje potrebuje vsaj kakšno uro sonca. Dlanasto deljeni listi so zeleni do sivozeleni in že sami zase lepi.
Konec pomladi in v začetku poletja se na vitkih, pokončnih in skoraj golih steblih razprejo vijoličnomodri cvetovi, poznamo pa tudi številne sorte v drugih barvah. Ta zelnata trajnica se rada sama zaseje. Za lepo cvetenje potrebuje vsaj kakšno uro sonca. Dlanasto deljeni listi so zeleni do sivozeleni in že sami zase lepi.
6,40 €
Izredno nežna spomladanska rast, in tudi sicer zelo nežni  zeleni listi ne nakazujejo na kakšno pretirano prilagojenost na sušo pri tej trajnici, a nas v tem primeru videz nekoliko zavaja. Migalica raste v zelo različnih razmerah in se presenetljivo dobro obnese tudi v bolj vroči in suhi klimi. Ne sodi med najbolj na sušo prilagojene rastline, a je dovolj...
Pokrijejo topel spekter barvnega kroga od sredine poletja dalje. Nujno jim moramo zagotoviti odcedna tla, sicer se lahko kakšno zimo nepričakovano poslovijo. Listi so zelo podobni »sulicam« gladiol. Dobre so tudi za rezano cvetje.
3,20 €
Delosperme so mesnate lepotice, ki z množico nizkih poganjkov tvorijo goste pritlehne preproge. Prihajajo iz Afrike, zato potrebujejo zelo odcedno podlago, sicer jih mokra zima lahko hitro uniči. Najboljše pri njih je, da so tako trpežne, da jih ne uniči niti najhujša suša. Ko pa zacvetijo s svojimi velikokrat precej velikimi in zelo številnimi cvetovi,...
3,80 €
Rožnata in skromna socvetja s po le nekaj cvetovi delujejo izrazito naravno in v zasaditve vnašajo noto suhih travišč. Kratkoživa vrsta, ki se v lahkih tleh sama zaseje. Dolga skoraj gola stebla poskrbijo za prosojni cvetoči sloj nad ali med drugimi rastlinami.
3,40 €
Dolgocvetoča trajnica neverjetne nežnosti. Mala marjeticam podobna socvetja ždijo na »prosojnem« oblaku tankih stebelc in drobnih listov. Zanimiva je tudi barvna igra socvetij, ta so sprva bela, kasneje pa postanejo rožnata. Prezimi tudi v notranjosti, a le na izrazito odcednih in sončnih mestih, dobro se znajde tudi v pesku in med skalami, celo v razpoki...
3,20 €
Večina liriop je dragocenih, ker konec poletja in jeseni tudi v polsenčnih legah, kjer je malo cvetov, razvijejo pokončna vijolična socvetja, na voljo pa so tudi bele sorte. Listi so trakasti in vednozeleni, rastlina pa se razrašča v gostih gručah. Najlepše so na zmerno vlažnih in odcednih tleh, prenesejo pa tudi konkretna sušna obdobja. 
Je po trpežnosti in rastnih zahtevah zelo podobna iglasti plamenki, je pa očitno kompaktnejša in v višino zraste 5–10 cm ter tvori manjše blazine. Listi so ozki, ostro zašiljeni in krajši kot pri iglasti plamenki. Zacveti malo kasneje; maja in junija.
5,40 €
Brez rožmarina v zeliščnem vrtu skoraj ne gre, četudi zgolj kot sezonski dodatek, saj marsikje po Sloveniji grmiček ne prezimi. Vednozelen grm je zelo aromatičen, z ozkimi usnjatimi listi, v višino pa zraste 50–150 cm. Zgornjo višino dosega le v mili klimi. Od marca do avgusta se pojavljajo svetlo vijolični, včasih skoraj beli cvetovi. 
Za vse so značilne bolj ali manj mesnate korenine, ki uskladiščijo veliko vode in hranil, zato lahko dobro prenesejo daljša obdobja suše. Velika večina jih raste gručasto in se razmeroma hitro razraščajo v večje skupine. Listi so trakasti, zeleni in usločeni. Predvsem junija in julija, pri nekaterih sortah julija in avgusta, na golih steblih opazujemo...
3,20 €
Konec pomladi in v začetku poletja se na vitkih, pokončnih in skoraj golih steblih razprejo vijoličnomodri cvetovi, poznamo pa tudi številne sorte v drugih barvah. Ta zelnata trajnica se rada sama zaseje. Za lepo cvetenje potrebuje vsaj kakšno uro sonca. Dlanasto deljeni listi so zeleni do sivozeleni in že sami zase lepi.
Mačje mete so ne le po bežnem videzu podobne sivkam, oboje imajo namreč sivo zelene liste in sivkino vijolična socvetja, ampak so si tudi dejansko sorodne, saj oba rodova sodita v družino ustnatic (Lamiaceae). To barvno podobnost seveda najdemo predvsem pri najpogosteje gojenih mačjih metah kot sta vrtna mačja meta (N. × faassenii) in grozdasta mačja meta...
Prikazujem 73-108 od 130 izdelkov
Izdelek je bil dodan na seznam želja
Izdelek dodan v primerjavo