Prodajne uspešnice

Pokrijejo topel spekter barvnega kroga od sredine poletja dalje. Nujno jim moramo zagotoviti odcedna tla, sicer se lahko kakšno zimo nepričakovano poslovijo. Listi so zelo podobni »sulicam« gladiol. Dobre so tudi za rezano cvetje.
3,80 €
Rožnata in skromna socvetja s po le nekaj cvetovi delujejo izrazito naravno in v zasaditve vnašajo noto suhih travišč. Kratkoživa vrsta, ki se v lahkih tleh sama zaseje. Dolga skoraj gola stebla poskrbijo za prosojni cvetoči sloj nad ali med drugimi rastlinami.
Za vse so značilne bolj ali manj mesnate korenine, ki uskladiščijo veliko vode in hranil, zato lahko dobro prenesejo daljša obdobja suše. Velika večina jih raste gručasto in se razmeroma hitro razraščajo v večje skupine. Listi so trakasti, zeleni in usločeni. Predvsem junija in julija, pri nekaterih sortah julija in avgusta, na golih steblih opazujemo...
Za vse so značilne bolj ali manj mesnate korenine, ki uskladiščijo veliko vode in hranil, zato lahko dobro prenesejo daljša obdobja suše. Velika večina jih raste gručasto in se razmeroma hitro razraščajo v večje skupine. Listi so trakasti, zeleni in usločeni. Predvsem junija in julija, pri nekaterih sortah julija in avgusta, na golih steblih opazujemo...
5,60 €
VIII.–IX., 90 cmPosebna rastlina, ki je še vedno bolj domena zbirateljev. Sadimo jo zaradi lepo oblikovanih širokih zelenih listov, ki izraščajo iz tankih temnih, skoraj črnih stebel. Konec poletja se na vrhu poganjkov odpirajo svetlo rumeni cvetovi, ki mnoge spominjajo na voščene zvončke. Socvetja so rahla oz. redka, zato niso vpadljiva, delujejo naravno.
5,40 €
Brez rožmarina v zeliščnem vrtu skoraj ne gre, četudi zgolj kot sezonski dodatek, saj marsikje po Sloveniji grmiček ne prezimi. Vednozelen grm je zelo aromatičen, z ozkimi usnjatimi listi, v višino pa zraste 50–150 cm. Zgornjo višino dosega le v mili klimi. Od marca do avgusta se pojavljajo svetlo vijolični, včasih skoraj beli cvetovi. 
3,20 €
Konec pomladi in v začetku poletja se na vitkih, pokončnih in skoraj golih steblih razprejo vijoličnomodri cvetovi, poznamo pa tudi številne sorte v drugih barvah. Ta zelnata trajnica se rada sama zaseje. Za lepo cvetenje potrebuje vsaj kakšno uro sonca. Dlanasto deljeni listi so zeleni do sivozeleni in že sami zase lepi.
Mačje mete so ne le po bežnem videzu podobne sivkam, oboje imajo namreč sivo zelene liste in sivkino vijolična socvetja, ampak so si tudi dejansko sorodne, saj oba rodova sodita v družino ustnatic (Lamiaceae). To barvno podobnost seveda najdemo predvsem pri najpogosteje gojenih mačjih metah kot sta vrtna mačja meta (N. × faassenii) in grozdasta mačja meta...
Prikazujem 37-48 od 57 izdelkov
Izdelek je bil dodan na seznam želja
Izdelek dodan v primerjavo