Prodajne uspešnice

3,80 €
Phlomis russeliana – sirski ali Russelov flomis Med povsem prezimno trdnimi trajnicami v rodu flomis je sirski po strukturnemu in tekturnemu učinku daleč najboljši. Pri tleh se razvijejo veliki, jabolčno zeleni listi, ki so že sami po sebi čudovit prizor in lahko teksturno gledano nadomeščajo skupine bergenij. Na pokončnih in izjemno močnih, do 100 cm...
Je po trpežnosti in rastnih zahtevah zelo podobna iglasti plamenki, je pa očitno kompaktnejša in v višino zraste 5–10 cm ter tvori manjše blazine. Listi so ozki, ostro zašiljeni in krajši kot pri iglasti plamenki. Zacveti malo kasneje; maja in junija.
5,40 €
Brez rožmarina v zeliščnem vrtu skoraj ne gre, četudi zgolj kot sezonski dodatek, saj marsikje po Sloveniji grmiček ne prezimi. Vednozelen grm je zelo aromatičen, z ozkimi usnjatimi listi, v višino pa zraste 50–150 cm. Zgornjo višino dosega le v mili klimi. Od marca do avgusta se pojavljajo svetlo vijolični, včasih skoraj beli cvetovi. 
Salvia nemorosa – podlesna kadulja, S. × sylvestris – gozdna kadulja, S. × superba – vrtna kadulja Vse tri združujem skupaj, ker so si podobne po obliki in zahtevah Najlepše in najdlje cvetijo v dobrih tleh, kjer so tudi v suši tedensko zalite. Če suha tla izboljšamo z dodatkom komposta ali gnoja in jih ne sadimo ravno na najbolj izpostavljene lege, tudi...
5,40 €
Nekaj najlepših in večinoma prezrtih vrst okrasnih trav pripada rodu bodalic. Njihova tipična rast zajema nižjo gručo ozkih talnih listov, nad katerimi se poleti dvigajo tanka stebla z bolj ali manj oker ali umazano belo obarvanimi socvetji. Vse spodaj naštete nujno potrebujejo zelo odcedno zemljo ali tudi zelo peščeno in dobro prenašajo sušo ter tudi s...
3,80 €
P. bessiana je na voljo v bolj ali manj intenzivnih vijoličnih odtenkih, P. bulleyana pa v rumenooranžni. Poznamo tudi njune raznobarvne križance. Dobro se počutita v humoznih in vlažnih tleh v polsenci, kjer tvorita listne rozete, iz katerih poleti poženejo gola stebla s cvetovi v značilnih »etažah« oz. vretencih. 
Za vse so značilne bolj ali manj mesnate korenine, ki uskladiščijo veliko vode in hranil, zato lahko dobro prenesejo daljša obdobja suše. Velika večina jih raste gručasto in se razmeroma hitro razraščajo v večje skupine. Listi so trakasti, zeleni in usločeni. Predvsem junija in julija, pri nekaterih sortah julija in avgusta, na golih steblih opazujemo...
4,20 €
Thymus pulegioides 'Aureus' – polajeva materina dušica; je prav tako kot zgoraj navedeni plazeči šetraj nizka, v obliki preproge se razraščajaoča rastlina. Omenjena sorta ima svetlejše, rumeno zelene liste, zato celotno sliko precej poživi. Lepa ostane tudi, če jo občasno pohodimo.
Mačje mete so ne le po bežnem videzu podobne sivkam, oboje imajo namreč sivo zelene liste in sivkino vijolična socvetja, ampak so si tudi dejansko sorodne, saj oba rodova sodita v družino ustnatic (Lamiaceae). To barvno podobnost seveda najdemo predvsem pri najpogosteje gojenih mačjih metah kot sta vrtna mačja meta (N. × faassenii) in grozdasta mačja meta...
Santolina chamaecyparissus – navadni nemški rožmarin; zelo svetlo sivi polgrmi lahko dopolnijo ali nadomestijo laški smilj. So proti suši izjemno odporne rastline, ki vsako leto potrebujejo krepko rez, da ostanejo lepo goste.
Čeprav je to ena tistih blazinastih vednozelenih trajnic, ki sicer najbolje uspevajo v običajnih vrtnih tleh, ji tudi suša ne pokvari veselja in bo vsako pomlad bujno cvetela. Poznamo tudi bele, vijolične in vinsko rdeče ter pisanolistne sorte. Po nekaj letih jo močno porežemo, da jo pomladimo. Tvori goste zimzelene blazine, ki so primerne za skalnjake,...
Dvobarvna hortenzija za posebne učinke. Cveti na starem in novem poganjku, zato je cvetja vsako leto zelo veliko. Zraste 60-90 cm, sadimo jo na poslenčne lege ali na sončna mesta, kjer mora biti v tleh, ki so ves čas vlažna.
Prikazujem 121-144 od 152 izdelkov
Izdelek je bil dodan na seznam želja
Izdelek dodan v primerjavo