Znanstveno ime: Sesleria autumnalis
Slovensko ime: jesenska vilovina
Izvor: od SV Italija do Albanije
Odlike: odpornost proti suši, celoletni interes, ni zahtevna glede hranil in nege, odporna proti boleznim in škodljivcem, tvori eleganten kompakten kupček svetlo zelenih listov, delno zimzelena.
Jesenska vilovina spada med trave z izjemim okrasnim potencialom.
Značilna je šopasta razrast in skladen videz. V višino in širino zraste do 50cm. Listi so delno razprti, gladki, svetlo zeleni. V drugi polovici poletja se nad liste dvignejo nežna, bela do svetlo rjava socvetja. Klasi so do 10cm dolgi. Jeseni se listi delno obarvajo rumenkasto rjavo ter taki ostanejo čez zimo.
Za optimalno rast potrebuje sončno do polsenčno lego. Pri tleh preferira odcedno alkalno rastišče.
Je prezimno trdna, dobro prenaša sušo, hujše vremenske nevšečnosti nanjo zaradi nizke in kompaktne rasti ne vplivajo. Je popolnoma odporna na škodljivce in bolezni.
Vilovina se najbolje počuti v običajnih vrtnih tleh. Raje ima odcedna tla, edino stoječe vode ne prenaša dobro. Odlično bo uspevala na sončni legi, bo pa prenesla tudi delno senco, tako da jo lahko sadimo tudi v senco kakšnega redkega listopadnega drevesa ali grma.
Izdatno dodatno gnojenje ni potrebno. Spomladi ali jeseni se ji lahko doda kompost.
Najlažje jih razmnožujemo vegetativno, torej z delitvijo v času mirovanja (torej od pozne jeseni do zgodnje pomladi). Lahko jih razmnožujemo tudi semensko. V tem primeru jeseni poberemo dozorela semena in jih nato pozno pozimi sejemo.
Posebne nege vilovina ne potrebuje. Enkrat na leto, najbolje zgodaj spomladi, jo porežemo do tal. Čez leto oskrbe ne potrebuje.
Okrasne trave v zadnjih letih, že desetletjih v tujini, pridobivajo na vrednosti tako pri ureditvah vrtov kot tudi javnih zasaditev. Vilovina spada med bolj enostavne za kombinirati, saj lahko pokrije zelo širok spekter oblikovnih stilov. Od bolj strogih, linijskih do bolj sproščenih, organiskih in prerijskih tipov.
V zasaditvah jo lahko uporabite kot polnilo, kombinirate z drugimi travami ali z njo omehčate sestoje bolj masivnih rastlin kot je recimo hermelika.
Spomladi se dobro ujame pravzaprav z vsemi spomladi cvetočimi nizkimi trajnicami, ker je barvno še navtralna. Igrate se lahko tudi s teksturami. Prijetna je belo vijolična kombinacija (mačja meta, nepeta, kadulja). V poletni, pozno poletni shemi pa odlično deluje v kombinacijami bakrenih, šrklatnih, rdečih, oranžnih, rjavih odtenkih. To so temnejše hermelike, origano, strašnice, rdečelistni ruj, astre, krizanteme.
Spomladi odženejo sveži, svetlo zeleni poganjki, ki v tej barvi vztrajajo vse do sredine poletja. Listi so tanki in se delno razvijejo. Sledi razvoj socvetij, ki se dvignejo kakšnih 10cm nad list. Klasi so svetle barve, nežno bele ali rjavkasto bež. Hkrati se tudi listi začnejo spreminjati v zlato rumenkaste odtenke. V teh tonih počakajo na zimo, ko ostanejo delno zimzelena. Tudi obliko kar dobro držijo v mrzlih dneh. Le obilni sneg jih poleže, kar pa ni problematično, saj priporočamo, da jih spomladi porežete do tal.
Komentarji (0)